Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

kulturaliteraturaradna zbirka celjska mohorjeva 2026Tanja OzvatičSaša OcvirkEdvard Kovač

Kulturni utrinki

Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

VEČ ...|19. 11. 2025
Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaradna zbirka celjska mohorjeva 2026Tanja OzvatičSaša OcvirkEdvard Kovač

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

kulturalikovna umetnostJurij Selan

Kulturni utrinki

Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

VEČ ...|18. 11. 2025
Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJurij Selan

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nov koncert Sakralnega abonmaja

V sredo 19. novembra bo ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani novembrski koncert Sakralnega abonmaja. Tokrat bo to instrumentalni koncert glasbenikov pod vodstvom violinista Vasilija Meljnikova. Zanimivost tega koncerta je, da so na sporedu tudi dela skladateljice uršulinke sestre Isabelle Leonarde, iz 17. stoletja Na koncert nas bo povabila koordinatorica Sakralnega abonmaja s. Diana Novak.

Nov koncert Sakralnega abonmaja

V sredo 19. novembra bo ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani novembrski koncert Sakralnega abonmaja. Tokrat bo to instrumentalni koncert glasbenikov pod vodstvom violinista Vasilija Meljnikova. Zanimivost tega koncerta je, da so na sporedu tudi dela skladateljice uršulinke sestre Isabelle Leonarde, iz 17. stoletja Na koncert nas bo povabila koordinatorica Sakralnega abonmaja s. Diana Novak.

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana Novak

Kulturni utrinki

Nov koncert Sakralnega abonmaja

V sredo 19. novembra bo ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani novembrski koncert Sakralnega abonmaja. Tokrat bo to instrumentalni koncert glasbenikov pod vodstvom violinista Vasilija Meljnikova. Zanimivost tega koncerta je, da so na sporedu tudi dela skladateljice uršulinke sestre Isabelle Leonarde, iz 17. stoletja Na koncert nas bo povabila koordinatorica Sakralnega abonmaja s. Diana Novak.

VEČ ...|17. 11. 2025
Nov koncert Sakralnega abonmaja

V sredo 19. novembra bo ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani novembrski koncert Sakralnega abonmaja. Tokrat bo to instrumentalni koncert glasbenikov pod vodstvom violinista Vasilija Meljnikova. Zanimivost tega koncerta je, da so na sporedu tudi dela skladateljice uršulinke sestre Isabelle Leonarde, iz 17. stoletja Na koncert nas bo povabila koordinatorica Sakralnega abonmaja s. Diana Novak.

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana Novak

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Knjiga Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja so omenjeno delo predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. 

Knjiga Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja so omenjeno delo predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. 

kulturaliteraturaNarte VelikonjaMaria VelikonjaNarte Velikonja: proces usmrtitev oprostilna sodbaIvo JevnikarAlenka PuharRenato Podbersič

Kulturni utrinki

Knjiga Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja so omenjeno delo predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. 

VEČ ...|14. 11. 2025
Knjiga Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja so omenjeno delo predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaNarte VelikonjaMaria VelikonjaNarte Velikonja: proces usmrtitev oprostilna sodbaIvo JevnikarAlenka PuharRenato Podbersič

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Gnoj je zlato - Papež pred srečanjem s filmskimi ustvarjalci

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme. 

Razstava Gnoj je zlato - Papež pred srečanjem s filmskimi ustvarjalci

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme. 

kulturalikovna umetnostfilmnajljubši papeževi filmi

Kulturni utrinki

Razstava Gnoj je zlato - Papež pred srečanjem s filmskimi ustvarjalci

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme. 

VEČ ...|13. 11. 2025
Razstava Gnoj je zlato - Papež pred srečanjem s filmskimi ustvarjalci

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostfilmnajljubši papeževi filmi

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

kulturaliteraturaIvan MrakDenis PonižMetej Hriberšek

Kulturni utrinki

Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

VEČ ...|12. 11. 2025
Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan MrakDenis PonižMetej Hriberšek

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Akademija z odprtjem razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper pripravlja v petek, 14. novembra, v dvorcu Lanthieri v Vipavi slavnostno akademijo, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas in odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na Sinjem vrhu, v 31. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Akademijo in odprtje smo predstavili skupaj z organizatorji.

Akademija z odprtjem razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper pripravlja v petek, 14. novembra, v dvorcu Lanthieri v Vipavi slavnostno akademijo, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas in odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na Sinjem vrhu, v 31. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Akademijo in odprtje smo predstavili skupaj z organizatorji.

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekJurij Vončina

Kulturni utrinki

Akademija z odprtjem razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper pripravlja v petek, 14. novembra, v dvorcu Lanthieri v Vipavi slavnostno akademijo, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas in odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na Sinjem vrhu, v 31. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Akademijo in odprtje smo predstavili skupaj z organizatorji.

VEČ ...|11. 11. 2025
Akademija z odprtjem razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper pripravlja v petek, 14. novembra, v dvorcu Lanthieri v Vipavi slavnostno akademijo, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas in odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na Sinjem vrhu, v 31. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Akademijo in odprtje smo predstavili skupaj z organizatorji.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekJurij Vončina

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Simpozij 800 let Manjših bratov v Gorici

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes. 

Simpozij 800 let Manjših bratov v Gorici

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes. 

kultura800 let manjših bratov v Gorici

Kulturni utrinki

Simpozij 800 let Manjših bratov v Gorici

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes. 

VEČ ...|10. 11. 2025
Simpozij 800 let Manjših bratov v Gorici

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes. 

Jože Bartolj

kultura800 let manjših bratov v Gorici

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Pravi oznanjevalec

Pridigarji, ki želijo biti resnični vodniki, bodo znali posredovati svoje življenjske izkušnje – v molitvi, v pogovoru in samotnih urah – in jih ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pravi oznanjevalec

Pridigarji, ki želijo biti resnični vodniki, bodo znali posredovati svoje življenjske izkušnje – v molitvi, v pogovoru in samotnih urah – in jih ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Mag. Jože Mohar o zlomu na EU trgu krompirja

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Mag. Jože Mohar o zlomu na EU trgu krompirja

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrgzlom

Doživetja narave

VEČ ... |
Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Blaž Lesnik

Triglavplaninstvodržavni simbolnarodna identitetadržavni praznikAljažev stolpnarava

Naš pogled

VEČ ... |
mag. Emilija Snoj: Zakaj bom – tudi kot psihoterapevtka – v nedeljo glasovala proti!

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

mag. Emilija Snoj: Zakaj bom – tudi kot psihoterapevtka – v nedeljo glasovala proti!

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

mag. Emilija Snoj

komentar

Sol in luč

VEČ ... |
Evtanazija

Nedeljski referendum utegne močno poseči v naša življenja, saj lahko drastično spremeni odnos do smrti, zato tudi do življenja. Pred vsako odločitvijo je potreben premislek, ob tako pomembni še toliko bolj. Zato smo se odločili, da nam pri tem pomaga nekdo, ki se s to tematiko ukvarja v državi, kjer so podoben zakon sprejeli pred skoraj desetimi leti in imajo zato že veliko izkušenj. Za tokratno oddajo smo pripravili pogovor z Alexom Schadenbergom, ki je vodja organizacije za zaščito življenja in preprečevanje evtanazije Euthanasia Prevention Coalition (EPC), nevladne organizacije s sedežem v Londonu v Ontariju. Pogovor je pripravila in prevedla Marjana Debevec.

Evtanazija

Nedeljski referendum utegne močno poseči v naša življenja, saj lahko drastično spremeni odnos do smrti, zato tudi do življenja. Pred vsako odločitvijo je potreben premislek, ob tako pomembni še toliko bolj. Zato smo se odločili, da nam pri tem pomaga nekdo, ki se s to tematiko ukvarja v državi, kjer so podoben zakon sprejeli pred skoraj desetimi leti in imajo zato že veliko izkušenj. Za tokratno oddajo smo pripravili pogovor z Alexom Schadenbergom, ki je vodja organizacije za zaščito življenja in preprečevanje evtanazije Euthanasia Prevention Coalition (EPC), nevladne organizacije s sedežem v Londonu v Ontariju. Pogovor je pripravila in prevedla Marjana Debevec.

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministra Arčon in Tajani o slovenski manjšini v Italiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.

Ministra Arčon in Tajani o slovenski manjšini v Italiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve

Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaradna zbirka celjska mohorjeva 2026Tanja OzvatičSaša OcvirkEdvard Kovač

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 19. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Intelektualne in filozofske zmote, ki zavedejo v zlo, so zelo nevarne

Za naš radio je spregovoril prof. dr. Jože Ramovš in sicer o  temeljnih socialnih vrednotah, na kateri temelji evropska kultura, ter o zmotah, ki posameznika in družbene skupine privedejo do slabih dejanj. 

Intelektualne in filozofske zmote, ki zavedejo v zlo, so zelo nevarne

Za naš radio je spregovoril prof. dr. Jože Ramovš in sicer o  temeljnih socialnih vrednotah, na kateri temelji evropska kultura, ter o zmotah, ki posameznika in družbene skupine privedejo do slabih dejanj. 

s. Meta Potočnik

evropski temeljivrednotezmota in zlo