Is podcast
S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

komentar družba mladi duhovnost

17. 6. 2022
S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

VEČ ...|17. 6. 2022
S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbamladiduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentar Marija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

komentar družba politika

Komentar tedna

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|29. 7. 2022
Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

komentar

Komentar tedna

Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

VEČ ...|29. 7. 2022
Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

Laris Gajser

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

komentar družba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha

komentar družba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 7. 2022
Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

komentar družba

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

VEČ ...|15. 7. 2022
Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič

komentar družba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 7. 2022
Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

komentar spomin

Komentar tedna

Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|8. 7. 2022
Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar spomin

Komentar tedna

VEČ ...|1. 7. 2022
Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

komentar politika zgodovina komunizem

Komentar tedna

Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

VEČ ...|1. 7. 2022
Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Božo Rustja

komentar politika zgodovina komunizem

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

komentar

Komentar tedna

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Helena Kregar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|13. 8. 2022
P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 8. 2022
P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 8. 2022
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|12. 8. 2022
Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Blaž Lesnik

svetovanjeknjigabranjeliteraturadopust

Rožni venec

VEČ ...|16. 8. 2022
Žalostni del dne 16. 8.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Žalostni del dne 16. 8.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 8. 2022
Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Franci Trstenjak

VEČ ...|15. 8. 2022
Praznik Marijinega vnebovzetja

Oddaja PRO je bila praznična, posvečena Božji Materi Mariji in njenemu vnebovzetju. Slišali ste izbor Marijinih pesmi in med njimi molitve, ki so jih sestavili papež Frančišek, svetniki in škofje.

Praznik Marijinega vnebovzetja

Oddaja PRO je bila praznična, posvečena Božji Materi Mariji in njenemu vnebovzetju. Slišali ste izbor Marijinih pesmi in med njimi molitve, ki so jih sestavili papež Frančišek, svetniki in škofje.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan