S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.