Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost veroizpoved

Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost veroizpoved

VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor družba

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.
VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor družba

VEČ ...|5. 4. 2019
Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.
Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost veroizpoved

Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.
VEČ ...|5. 4. 2019
Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost veroizpoved

VEČ ...|15. 3. 2019
Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.
Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.

Marjan Bunič

duhovnost mladi pogovor

Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.
VEČ ...|15. 3. 2019
Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.

Marjan Bunič

duhovnost mladi pogovor

VEČ ...|1. 3. 2019
Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.
Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.
VEČ ...|1. 3. 2019
Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

VEČ ...|15. 2. 2019
Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.
Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.
VEČ ...|15. 2. 2019
Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

VEČ ...|18. 1. 2019
Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.
Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladi pogovor odnosi družba duhovnost

Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|18. 1. 2019
Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladi pogovor odnosi družba duhovnost

VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Marjan Bunič

mladi družba duhovnost Nikodemov večer

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.
VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Marjan Bunič

mladi družba duhovnost Nikodemov večer

VEČ ...|21. 12. 2018
Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.
Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.
VEČ ...|21. 12. 2018
Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

VEČ ...|14. 12. 2018
Ali Cerkev posluša mlade? - odgovori nadškofa Alojzija Cvikla na vprašanja mladih
Odlomki z drugega dela Nikodemovega večera, v katerem je mariborski škof Alojzij Cvikl odgovarjal na vprašanja mladih, kako bo slovenska Cerkev prisluhnila mladini.
Ali Cerkev posluša mlade? - odgovori nadškofa Alojzija Cvikla na vprašanja mladih
Odlomki z drugega dela Nikodemovega večera, v katerem je mariborski škof Alojzij Cvikl odgovarjal na vprašanja mladih, kako bo slovenska Cerkev prisluhnila mladini.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba

Ali Cerkev posluša mlade? - odgovori nadškofa Alojzija Cvikla na vprašanja mladih
Odlomki z drugega dela Nikodemovega večera, v katerem je mariborski škof Alojzij Cvikl odgovarjal na vprašanja mladih, kako bo slovenska Cerkev prisluhnila mladini.
VEČ ...|14. 12. 2018
Ali Cerkev posluša mlade? - odgovori nadškofa Alojzija Cvikla na vprašanja mladih
Odlomki z drugega dela Nikodemovega večera, v katerem je mariborski škof Alojzij Cvikl odgovarjal na vprašanja mladih, kako bo slovenska Cerkev prisluhnila mladini.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba

VEČ ...|7. 12. 2018
Nikodemov večer: Ali Cerkev posluša mlade?
Msgr. Alojzij Cvikl je po sodelovanju na sinodi mladih na Nikodemovem večeru skušal odgovoriti na zelo aktualno vprašanje Ali Cerkev posluša mlade?.
Nikodemov večer: Ali Cerkev posluša mlade?
Msgr. Alojzij Cvikl je po sodelovanju na sinodi mladih na Nikodemovem večeru skušal odgovoriti na zelo aktualno vprašanje Ali Cerkev posluša mlade?.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba

Nikodemov večer: Ali Cerkev posluša mlade?
Msgr. Alojzij Cvikl je po sodelovanju na sinodi mladih na Nikodemovem večeru skušal odgovoriti na zelo aktualno vprašanje Ali Cerkev posluša mlade?.
VEČ ...|7. 12. 2018
Nikodemov večer: Ali Cerkev posluša mlade?
Msgr. Alojzij Cvikl je po sodelovanju na sinodi mladih na Nikodemovem večeru skušal odgovoriti na zelo aktualno vprašanje Ali Cerkev posluša mlade?.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba

VEČ ...|30. 11. 2018
Mlada Karitas
Slovenska karitas je med drugim tudi mlada - to v pogovoru dokazujeta Eva in Luka, predstavnika generacije, ki vstopa v dobrodelnost z mladostno energijo, zagnanostjo in veseljem.
Mlada Karitas
Slovenska karitas je med drugim tudi mlada - to v pogovoru dokazujeta Eva in Luka, predstavnika generacije, ki vstopa v dobrodelnost z mladostno energijo, zagnanostjo in veseljem.

Marjan Bunič

mladi pogovor družba dobrodelnost

Mlada Karitas
Slovenska karitas je med drugim tudi mlada - to v pogovoru dokazujeta Eva in Luka, predstavnika generacije, ki vstopa v dobrodelnost z mladostno energijo, zagnanostjo in veseljem.
VEČ ...|30. 11. 2018
Mlada Karitas
Slovenska karitas je med drugim tudi mlada - to v pogovoru dokazujeta Eva in Luka, predstavnika generacije, ki vstopa v dobrodelnost z mladostno energijo, zagnanostjo in veseljem.

Marjan Bunič

mladi pogovor družba dobrodelnost

VEČ ...|23. 11. 2018
Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.
Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.

Marjan Bunič

mladi pogovor šport

Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.
VEČ ...|23. 11. 2018
Mednarodne salezijanske igre 2019
Mednarodne salezijanske igre mladih bodo od 30. aprila do 5. maja prihodnje leto v Sloveniji, v Ljubljani. Velik dogodek v sklopu mladinske športne pastorale, pri katerem potrebujejo veliko prostovoljnih rok, pa tudi športne ekipe se še lahko prijavijo nanj.

Marjan Bunič

mladi pogovor šport

VEČ ...|16. 11. 2018
Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.
Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost ljubezen

Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.
VEČ ...|16. 11. 2018
Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost ljubezen

VEČ ...|9. 11. 2018
Predstavitev letošnjih Nikodemovih večerov
V ponedeljek, 19. novembra, se tako v Mariboru kot v Ljubljani začnejo letošnji Nikodemovi večeri. Predavanja, pričevanja in pogovori so namenjeni predvsem študentom in mladim izobražencem, vendar vsako leto pritegnejo širog krog poslušalcev vseh generacij.
Predstavitev letošnjih Nikodemovih večerov
V ponedeljek, 19. novembra, se tako v Mariboru kot v Ljubljani začnejo letošnji Nikodemovi večeri. Predavanja, pričevanja in pogovori so namenjeni predvsem študentom in mladim izobražencem, vendar vsako leto pritegnejo širog krog poslušalcev vseh generacij.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

Predstavitev letošnjih Nikodemovih večerov
V ponedeljek, 19. novembra, se tako v Mariboru kot v Ljubljani začnejo letošnji Nikodemovi večeri. Predavanja, pričevanja in pogovori so namenjeni predvsem študentom in mladim izobražencem, vendar vsako leto pritegnejo širog krog poslušalcev vseh generacij.
VEČ ...|9. 11. 2018
Predstavitev letošnjih Nikodemovih večerov
V ponedeljek, 19. novembra, se tako v Mariboru kot v Ljubljani začnejo letošnji Nikodemovi večeri. Predavanja, pričevanja in pogovori so namenjeni predvsem študentom in mladim izobražencem, vendar vsako leto pritegnejo širog krog poslušalcev vseh generacij.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

VEČ ...|2. 11. 2018
Meditacije ob dnevu vernih duš
Praznik dan vernih duš smo v Kolokviju počastili z meditacijami frančiškana p. Marjana Čudna in drugih avtorjev, ki jih je podprla skrbno izbrana glasba.
Meditacije ob dnevu vernih duš
Praznik dan vernih duš smo v Kolokviju počastili z meditacijami frančiškana p. Marjana Čudna in drugih avtorjev, ki jih je podprla skrbno izbrana glasba.

Marjan Bunič

mladi duhovnost glasba meditacija

Meditacije ob dnevu vernih duš
Praznik dan vernih duš smo v Kolokviju počastili z meditacijami frančiškana p. Marjana Čudna in drugih avtorjev, ki jih je podprla skrbno izbrana glasba.
VEČ ...|2. 11. 2018
Meditacije ob dnevu vernih duš
Praznik dan vernih duš smo v Kolokviju počastili z meditacijami frančiškana p. Marjana Čudna in drugih avtorjev, ki jih je podprla skrbno izbrana glasba.

Marjan Bunič

mladi duhovnost glasba meditacija

VEČ ...|26. 10. 2018
O smrti in še kaj ...
Pred dvema praznikoma, ki se navezujeta, pa sta si vendar tako zelo različna - vsi sveti in vseh vernih duš dan - smo se spet dotaknili skrivnostne teme: smrt.
O smrti in še kaj ...
Pred dvema praznikoma, ki se navezujeta, pa sta si vendar tako zelo različna - vsi sveti in vseh vernih duš dan - smo se spet dotaknili skrivnostne teme: smrt.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor smrt

O smrti in še kaj ...
Pred dvema praznikoma, ki se navezujeta, pa sta si vendar tako zelo različna - vsi sveti in vseh vernih duš dan - smo se spet dotaknili skrivnostne teme: smrt.
VEČ ...|26. 10. 2018
O smrti in še kaj ...
Pred dvema praznikoma, ki se navezujeta, pa sta si vendar tako zelo različna - vsi sveti in vseh vernih duš dan - smo se spet dotaknili skrivnostne teme: smrt.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor smrt

VEČ ...|19. 10. 2018
Moč molitve
Frančiškan brat Janez Papa nas je tokrat vodil skozi molitev. Kaj sploh je molitev, kakšne so njene oblike, kakšen je njen namen in , nenazadnje, kakšna je njena moč?
Moč molitve
Frančiškan brat Janez Papa nas je tokrat vodil skozi molitev. Kaj sploh je molitev, kakšne so njene oblike, kakšen je njen namen in , nenazadnje, kakšna je njena moč?

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost molitev

Moč molitve
Frančiškan brat Janez Papa nas je tokrat vodil skozi molitev. Kaj sploh je molitev, kakšne so njene oblike, kakšen je njen namen in , nenazadnje, kakšna je njena moč?
VEČ ...|19. 10. 2018
Moč molitve
Frančiškan brat Janez Papa nas je tokrat vodil skozi molitev. Kaj sploh je molitev, kakšne so njene oblike, kakšen je njen namen in , nenazadnje, kakšna je njena moč?

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost molitev

VEČ ...|12. 10. 2018
festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.
festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.

Marjan Bunič

duhovnost glasba mladi Ritem srca 2018

festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.
VEČ ...|12. 10. 2018
festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.

Marjan Bunič

duhovnost glasba mladi Ritem srca 2018

VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...
Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...
VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost

VEČ ...|28. 9. 2018
Med slovenskimi brati kapucini v kapucinskem samostanu v Milanu
Oddaja Kolokvij se je tokrat podala na pot in prinaša reportažo o dnevu, preživetem v kapucinskem samostanu v Milanu med tremi slovenskimi brati kapucini, ki tam živijo in študirajo. Prisluhnite, kaj bratje kapucini Sašo Komes, Jožef Mezeg in Ambrož Brezovšek pravijo o svojem vsakdanu in poslanstvu ter kakšen je njihov delovni dan.
Med slovenskimi brati kapucini v kapucinskem samostanu v Milanu
Oddaja Kolokvij se je tokrat podala na pot in prinaša reportažo o dnevu, preživetem v kapucinskem samostanu v Milanu med tremi slovenskimi brati kapucini, ki tam živijo in študirajo. Prisluhnite, kaj bratje kapucini Sašo Komes, Jožef Mezeg in Ambrož Brezovšek pravijo o svojem vsakdanu in poslanstvu ter kakšen je njihov delovni dan.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost kapucini

Med slovenskimi brati kapucini v kapucinskem samostanu v Milanu
Oddaja Kolokvij se je tokrat podala na pot in prinaša reportažo o dnevu, preživetem v kapucinskem samostanu v Milanu med tremi slovenskimi brati kapucini, ki tam živijo in študirajo. Prisluhnite, kaj bratje kapucini Sašo Komes, Jožef Mezeg in Ambrož Brezovšek pravijo o svojem vsakdanu in poslanstvu ter kakšen je njihov delovni dan.
VEČ ...|28. 9. 2018
Med slovenskimi brati kapucini v kapucinskem samostanu v Milanu
Oddaja Kolokvij se je tokrat podala na pot in prinaša reportažo o dnevu, preživetem v kapucinskem samostanu v Milanu med tremi slovenskimi brati kapucini, ki tam živijo in študirajo. Prisluhnite, kaj bratje kapucini Sašo Komes, Jožef Mezeg in Ambrož Brezovšek pravijo o svojem vsakdanu in poslanstvu ter kakšen je njihov delovni dan.

Marjan Bunič

mladi pogovor duhovnost kapucini

VEČ ...|21. 9. 2018
Dar služenja
V svetu potrošništva je služenje drugim dostikrat označeno kot naivnost, šibkost in neracionalnost, pa vendar bi bilo človeštvo brez tega daru strašno ubogo. O daru služenja s frančiškanom Janezom Papo.
Dar služenja
V svetu potrošništva je služenje drugim dostikrat označeno kot naivnost, šibkost in neracionalnost, pa vendar bi bilo človeštvo brez tega daru strašno ubogo. O daru služenja s frančiškanom Janezom Papo.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

Dar služenja
V svetu potrošništva je služenje drugim dostikrat označeno kot naivnost, šibkost in neracionalnost, pa vendar bi bilo človeštvo brez tega daru strašno ubogo. O daru služenja s frančiškanom Janezom Papo.
VEČ ...|21. 9. 2018
Dar služenja
V svetu potrošništva je služenje drugim dostikrat označeno kot naivnost, šibkost in neracionalnost, pa vendar bi bilo človeštvo brez tega daru strašno ubogo. O daru služenja s frančiškanom Janezom Papo.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

VEČ ...|14. 9. 2018
Stična mladih 2018
Gostili smo ustvarjalce letošnje 37. Stične mladih. Skoraj 200 mladih prostovoljcev že polna dva dneva pripravlja prizorišča v stiškem Cistercijanskem samostanu in okolici, kjer bo v soboto prekipevalo od veselja in mladostne vere. Sogovorniki so nanizali še zadnje informacije, ki jih je dobro poznati pred odhodom v Stično in upamo, da nagovorijo še zadnje oklevajoče, da pridejo. Bodite z nami.
Stična mladih 2018
Gostili smo ustvarjalce letošnje 37. Stične mladih. Skoraj 200 mladih prostovoljcev že polna dva dneva pripravlja prizorišča v stiškem Cistercijanskem samostanu in okolici, kjer bo v soboto prekipevalo od veselja in mladostne vere. Sogovorniki so nanizali še zadnje informacije, ki jih je dobro poznati pred odhodom v Stično in upamo, da nagovorijo še zadnje oklevajoče, da pridejo. Bodite z nami.

Nataša Ličen

Stična mladih 2018 družba duhovnost mladi

Stična mladih 2018
Gostili smo ustvarjalce letošnje 37. Stične mladih. Skoraj 200 mladih prostovoljcev že polna dva dneva pripravlja prizorišča v stiškem Cistercijanskem samostanu in okolici, kjer bo v soboto prekipevalo od veselja in mladostne vere. Sogovorniki so nanizali še zadnje informacije, ki jih je dobro poznati pred odhodom v Stično in upamo, da nagovorijo še zadnje oklevajoče, da pridejo. Bodite z nami.
VEČ ...|14. 9. 2018
Stična mladih 2018
Gostili smo ustvarjalce letošnje 37. Stične mladih. Skoraj 200 mladih prostovoljcev že polna dva dneva pripravlja prizorišča v stiškem Cistercijanskem samostanu in okolici, kjer bo v soboto prekipevalo od veselja in mladostne vere. Sogovorniki so nanizali še zadnje informacije, ki jih je dobro poznati pred odhodom v Stično in upamo, da nagovorijo še zadnje oklevajoče, da pridejo. Bodite z nami.

Nataša Ličen

Stična mladih 2018 družba duhovnost mladi

VEČ ...|31. 8. 2018
Teološka fakulteta
Po študentskih anketah v zadnjih letih so študentje Teološke fakultete najbolj zadovoljni študentje Univerze v Ljubljani. Zakaj je tako, sem skušal izvedeti v pogovoru s tremi študenti Teološke fakultete.
Teološka fakulteta
Po študentskih anketah v zadnjih letih so študentje Teološke fakultete najbolj zadovoljni študentje Univerze v Ljubljani. Zakaj je tako, sem skušal izvedeti v pogovoru s tremi študenti Teološke fakultete.

Marjan Bunič

mladi pogovor izobraževanje

Teološka fakulteta
Po študentskih anketah v zadnjih letih so študentje Teološke fakultete najbolj zadovoljni študentje Univerze v Ljubljani. Zakaj je tako, sem skušal izvedeti v pogovoru s tremi študenti Teološke fakultete.
VEČ ...|31. 8. 2018
Teološka fakulteta
Po študentskih anketah v zadnjih letih so študentje Teološke fakultete najbolj zadovoljni študentje Univerze v Ljubljani. Zakaj je tako, sem skušal izvedeti v pogovoru s tremi študenti Teološke fakultete.

Marjan Bunič

mladi pogovor izobraževanje

VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.
VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor

VEČ ...|17. 8. 2018
Odkritje odpuščanja, brat Janez Papa
S frančiškanom Janezom Papo smo odkrivali moč odpuščanja. Mnogi zgledi iz življenja in Svetega pisma nam kažejo, kako pomembno je zaprositi zanj in še pomembneje iz srca odpustiti, ko imamo to priložnost.
Odkritje odpuščanja, brat Janez Papa
S frančiškanom Janezom Papo smo odkrivali moč odpuščanja. Mnogi zgledi iz življenja in Svetega pisma nam kažejo, kako pomembno je zaprositi zanj in še pomembneje iz srca odpustiti, ko imamo to priložnost.

Marjan Bunič

mladi duhovnost glasba pogovor

Odkritje odpuščanja, brat Janez Papa
S frančiškanom Janezom Papo smo odkrivali moč odpuščanja. Mnogi zgledi iz življenja in Svetega pisma nam kažejo, kako pomembno je zaprositi zanj in še pomembneje iz srca odpustiti, ko imamo to priložnost.
VEČ ...|17. 8. 2018
Odkritje odpuščanja, brat Janez Papa
S frančiškanom Janezom Papo smo odkrivali moč odpuščanja. Mnogi zgledi iz življenja in Svetega pisma nam kažejo, kako pomembno je zaprositi zanj in še pomembneje iz srca odpustiti, ko imamo to priložnost.

Marjan Bunič

mladi duhovnost glasba pogovor

VEČ ...|10. 8. 2018
Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.
Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.

Marjan Bunič

mladi glasba ples zborovsko petje

Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.
VEČ ...|10. 8. 2018
Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.

Marjan Bunič

mladi glasba ples zborovsko petje

VEČ ...|3. 8. 2018
Pregled 3: Prostovoljci in Univerzitetna župnija Maribor
Helena, Nastja, Jasmina in Gašper so nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in vsi tudi zelo aktivni prostovoljci. Kaj jih žene in kakšne izkušnje imajo s prostovoljstvom? Župnik p. Marjan Kokalj ter študenta Aljaž in Timotej pa predstavljajo Univerzitetno župnijo Maribor.
Pregled 3: Prostovoljci in Univerzitetna župnija Maribor
Helena, Nastja, Jasmina in Gašper so nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in vsi tudi zelo aktivni prostovoljci. Kaj jih žene in kakšne izkušnje imajo s prostovoljstvom? Župnik p. Marjan Kokalj ter študenta Aljaž in Timotej pa predstavljajo Univerzitetno župnijo Maribor.

Marjan Bunič

mladi pogovor prostovoljstvo

Pregled 3: Prostovoljci in Univerzitetna župnija Maribor
Helena, Nastja, Jasmina in Gašper so nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in vsi tudi zelo aktivni prostovoljci. Kaj jih žene in kakšne izkušnje imajo s prostovoljstvom? Župnik p. Marjan Kokalj ter študenta Aljaž in Timotej pa predstavljajo Univerzitetno župnijo Maribor.
VEČ ...|3. 8. 2018
Pregled 3: Prostovoljci in Univerzitetna župnija Maribor
Helena, Nastja, Jasmina in Gašper so nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in vsi tudi zelo aktivni prostovoljci. Kaj jih žene in kakšne izkušnje imajo s prostovoljstvom? Župnik p. Marjan Kokalj ter študenta Aljaž in Timotej pa predstavljajo Univerzitetno župnijo Maribor.

Marjan Bunič

mladi pogovor prostovoljstvo

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnost mladi pogovor svetovanje

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.
VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnost mladi pogovor svetovanje

VEČ ...|20. 7. 2018
Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.
Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor svetovanje

Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.
VEČ ...|20. 7. 2018
Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor svetovanje

VEČ ...|13. 7. 2018
Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.
Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.

Marjan Bunič

mladi izobraževanje pogovor

Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.
VEČ ...|13. 7. 2018
Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.

Marjan Bunič

mladi izobraževanje pogovor

VEČ ...|6. 7. 2018
Pregled oddaj v prvi polovici leta
Slišali ste pregled oddaj Kolokvij v prvi polovici leta, pa tudi nekaj o prostovoljcih Karitas.
Pregled oddaj v prvi polovici leta
Slišali ste pregled oddaj Kolokvij v prvi polovici leta, pa tudi nekaj o prostovoljcih Karitas.

Marjan Bunič

mladi glasba duhovnost

Pregled oddaj v prvi polovici leta
Slišali ste pregled oddaj Kolokvij v prvi polovici leta, pa tudi nekaj o prostovoljcih Karitas.
VEČ ...|6. 7. 2018
Pregled oddaj v prvi polovici leta
Slišali ste pregled oddaj Kolokvij v prvi polovici leta, pa tudi nekaj o prostovoljcih Karitas.

Marjan Bunič

mladi glasba duhovnost

VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Marjan Bunič

glasba izobraževanje mladi kultura

Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.
VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Marjan Bunič

glasba izobraževanje mladi kultura

VEČ ...|22. 6. 2018
Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.
Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.

Marjan Bunič

mladi izobraževanje glasba

Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.
VEČ ...|22. 6. 2018
Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.

Marjan Bunič

mladi izobraževanje glasba

VEČ ...|15. 6. 2018
Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.
Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.

Marjan Bunič

duhovnost glasba izobraževanje mladi

Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.
VEČ ...|15. 6. 2018
Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.

Marjan Bunič

duhovnost glasba izobraževanje mladi

Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja
VEČ ...|19. 5. 2019
Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Komentar tedna
VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Moja zgodba
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Naš gost
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Kulturni utrinki
VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Copyright © Radio Ognjišče 2019