otroci Družina mavrica S srcem za morje otrok MIK Celje dobrodelnost
otrociDružinamavricaS srcem za morje otrokMIKCeljedobrodelnost
Sobotna iskrica
Z avtorico knjige Misija štrbunk dr. Ajdo Marič smo govorili o zdravi prebavi in čvrstih kakcih. V drugem delu oddaje pa je na obisk prišla še urednica revije Mavrica Eva Markovič, z njo pa smo se pripravili na jutrišnjo zahvalno nedeljo.
Sobotna iskrica
Z avtorico knjige Misija štrbunk dr. Ajdo Marič smo govorili o zdravi prebavi in čvrstih kakcih. V drugem delu oddaje pa je na obisk prišla še urednica revije Mavrica Eva Markovič, z njo pa smo se pripravili na jutrišnjo zahvalno nedeljo.
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.

Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Sedaj, ko sem spet v ZDA, me je zelo prizadelo, da je mnogo ljudi nemirnih, osamljenih. Danes sem se pogovarjal o duhovnem preživetju ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.