Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

politikapogovor

Evropska unija v živo

Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

družbapogovor

Evropska unija v živo

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.
VEČ ...|25. 11. 2018
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Helena Škrlec

družbapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.
VEČ ...|11. 11. 2018
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Helena Škrlec

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.
VEČ ...|28. 10. 2018
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Evropska unija v živo

Evropska unija v živo

politikainfo

Evropska unija v živo

Evropska unija v živo
VEČ ...|14. 10. 2018
Evropska unija v živo

Helena Škrlec

politikainfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

infopolitika

Evropska unija v živo

O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 9. 2018
O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

infopolitika

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Po grški krizi

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Po grški krizi

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

politikapogovor

Evropska unija v živo

Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.
VEČ ...|9. 9. 2018
Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

Evropska unija v živo

V rubriki Evropska unija v živo odpiramo aktualna vprašanja, povezana z delovanjem povezave in vloge Slovenije v njej. Pereče teme nam pomagajo razumeti naši politiki, ki delujejo v Bruslju in Strasbourgu, ter tudi različni strokovnjaki.

Oddaja ima v letu 2019 premor.

Helena Škrlec

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec

komentar

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Robert Božič

kmetijstvogorski in hribovski kmetjerazpisiEKO kmetje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Janko Zerzer, in memoriam

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Janko Zerzer, in memoriam

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Matjaž Merljak

družbarojaki

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSveto pismoMalo Sveto pismoSamo Skralovnik

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 19. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče