Evropska unija v živo
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.
Evropska unija v živo
Evropska unija v živo
V rubriki Evropska unija v živo odpiramo aktualna vprašanja, povezana z delovanjem povezave in vloge Slovenije v njej. Pereče teme nam pomagajo razumeti naši politiki, ki delujejo v Bruslju in Strasbourgu, ter tudi različni strokovnjaki. Oddaja ima v letu 2019 premor.
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Duhovna misel
Beseda »ljubezen« je prav toliko silovita, kolikor je žal tudi izrabljena, kar se rado zgodi pri velikih stvareh. Tako kot za Boga velja, da »je Ljubezen!«, za svetega Frančiška velja, da ni zgolj govoril o ljubezni, ampak jo je živel v vsakem trenutku.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Doživetja narave
Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. januar 2026 ob 05-ih
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Slovencem po svetu in domovini
V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.