Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.
9. 9. 2018
Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Helena Škrlec

VEČ ...|9. 9. 2018
Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

politikapogovor

Evropska unija v živo

Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

politika

Evropska unija v živo

Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

družbapogovor

Evropska unija v živo

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.
VEČ ...|25. 11. 2018
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Helena Škrlec

družbapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.
VEČ ...|11. 11. 2018
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Helena Škrlec

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.
VEČ ...|28. 10. 2018
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Evropska unija v živo

Evropska unija v živo

politikainfo

Evropska unija v živo

Evropska unija v živo
VEČ ...|14. 10. 2018
Evropska unija v živo

Helena Škrlec

politikainfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

infopolitika

Evropska unija v živo

O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 9. 2018
O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

infopolitika

Evropska unija v živo
V rubriki Evropska unija v živo odpiramo aktualna vprašanja, povezana z delovanjem povezave in vloge Slovenije v njej. Pereče teme nam pomagajo razumeti naši politiki, ki delujejo v Bruslju in Strasbourgu, ter tudi različni strokovnjaki.

Oddaja ima v letu 2019 premor.
Helena Škrlec

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ... |
Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja. 

Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja. 

Jože Bartolj

spominpolitikanarte VelikonjaAlenka PuharMaria VelikonjaRenato PodbersičIvo Jevnikar

Duhovna misel

VEČ ... |
Beli in črni

Neka dežela je bila gosto poseljena, gospodarsko bogata, kulturno razvita in tehnološko napredna. Njeni prebivalci pa so bili razdeljeni na dve ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Beli in črni

Neka dežela je bila gosto poseljena, gospodarsko bogata, kulturno razvita in tehnološko napredna. Njeni prebivalci pa so bili razdeljeni na dve ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Alen Sallihović

spominživljenjepolitikaosamosvojitevvlasta sagadin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo. 

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

Robert Božič

kmetijstvogoske in hribovske kmetijeodprto pismoministrica Mateja Čalušić

Duhovna misel

VEČ ... |
Beli in črni

Neka dežela je bila gosto poseljena, gospodarsko bogata, kulturno razvita in tehnološko napredna. Njeni prebivalci pa so bili razdeljeni na dve ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Beli in črni

Neka dežela je bila gosto poseljena, gospodarsko bogata, kulturno razvita in tehnološko napredna. Njeni prebivalci pa so bili razdeljeni na dve ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost