Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

17. 5. 2021
Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic

VEČ ...|17. 5. 2021
Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

VEČ ...|4. 2. 2026
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

VEČ ...|28. 1. 2026
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

VEČ ...|21. 1. 2026
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

VEČ ...|14. 1. 2026
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|7. 1. 2026
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

VEČ ...|31. 12. 2025
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|24. 12. 2025
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

VEČ ...|17. 12. 2025
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Domovina.je

Komentar spletnega portala Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Nenad Glücks

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

vesoljezanimivosti nočnega nebaastrofizikaslovenska znanostčrna luknjaveliki pok

Sol in luč

VEČ ... |
Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 10. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Božja bližina v naravi

“Neki mož je nekoč prinesel svetemu Frančišku divjo grlico, ujeto v zanko. Ko je sveti mož zagledal drhtečo ptico, se je usmilil in rekel: »O nedolžna ptica, pridi k meni.« Grlica je priletela v njegove roke, in svetnik je rekel možu ...

Božja bližina v naravi

“Neki mož je nekoč prinesel svetemu Frančišku divjo grlico, ujeto v zanko. Ko je sveti mož zagledal drhtečo ptico, se je usmilil in rekel: »O nedolžna ptica, pridi k meni.« Grlica je priletela v njegove roke, in svetnik je rekel možu ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino

Žalostni del

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ... |
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče