O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

14. 10. 2019
O molitvi

Mateja Subotičanec

VEČ ...|14. 10. 2019
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosi svetovanje

Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosi svetovanje

VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor svetovanje

Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.
VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor svetovanje

VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.
Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.
VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

VEČ ...|6. 11. 2019
Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.
Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.
VEČ ...|6. 11. 2019
Alkoholizem
Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola seveda presega koristi!To na lastni koži dobro občutijo svojci ljudi, ki so podlegli alkoholu. V rubriki Iz Betanije smo slišali pričevanje, z nami je bila Ida, ki je članica skupine Al-anon.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

VEČ ...|4. 11. 2019
O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.
O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.
VEČ ...|4. 11. 2019
O doživljanju praznikov
Ostajamo pri praznikih, ki so za nami, o doživljanju teh dni nam je nekaj povedal p. MIo Kekič v rubriki Iz Betanije.

Mateja Subotičanec

pogovor odnosi

VEČ ...|1. 11. 2019
Misli o minljivosti
Na dan vseh svetih pomislimo tudi na lastno minljivost. In na naše pokojne.Nekaj o prazniku vseh svetih nam je povedal p. Mio Kekič.
Misli o minljivosti
Na dan vseh svetih pomislimo tudi na lastno minljivost. In na naše pokojne.Nekaj o prazniku vseh svetih nam je povedal p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Misli o minljivosti
Na dan vseh svetih pomislimo tudi na lastno minljivost. In na naše pokojne.Nekaj o prazniku vseh svetih nam je povedal p. Mio Kekič.
VEČ ...|1. 11. 2019
Misli o minljivosti
Na dan vseh svetih pomislimo tudi na lastno minljivost. In na naše pokojne.Nekaj o prazniku vseh svetih nam je povedal p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

družba duhovnost pogovor

Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.
VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

družba duhovnost pogovor

VEČ ...|28. 10. 2019
Odnosi
Odnosi

Mateja Subotičanec

svetovanje pogovor

Odnosi
VEČ ...|28. 10. 2019
Odnosi

Mateja Subotičanec

svetovanje pogovor

VEČ ...|25. 10. 2019
Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.
Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.

Mateja Subotičanec

odnosi travme

Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.
VEČ ...|25. 10. 2019
Travme preteklosti
Terapevt Miha Ruparčič nam je nekaj povedal o travmah peteklosti, ki se tudi z genskim zapisom prenašajo na mlajše generacije.

Mateja Subotičanec

odnosi travme

VEČ ...|23. 10. 2019
Kdaj je otrok preveč navezan na starše
Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.
Kdaj je otrok preveč navezan na starše
Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

otroci svetovanje vzgoja

Kdaj je otrok preveč navezan na starše
Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.
VEČ ...|23. 10. 2019
Kdaj je otrok preveč navezan na starše
Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

otroci svetovanje vzgoja

VEČ ...|21. 10. 2019
O molitvi Očenaš
O molitvi Očenaš

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

O molitvi Očenaš
VEČ ...|21. 10. 2019
O molitvi Očenaš

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|18. 10. 2019
O redni molitvi
O redni molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

O redni molitvi
VEČ ...|18. 10. 2019
O redni molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|16. 10. 2019
O molitvi
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

O molitvi
VEČ ...|16. 10. 2019
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|11. 10. 2019
O molitvi
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

O molitvi
VEČ ...|11. 10. 2019
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|9. 10. 2019
O molitvi
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

O molitvi
VEČ ...|9. 10. 2019
O molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|7. 10. 2019
Uvodna, o molitvi
Uvodna, o molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

Uvodna, o molitvi
VEČ ...|7. 10. 2019
Uvodna, o molitvi

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družba izobraževanje politika Cerkev

Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družba izobraževanje politika Cerkev

VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.
Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Blaž Lesnik

družba izobraževanje politika Cerkev

Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.
VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Blaž Lesnik

družba izobraževanje politika Cerkev

VEČ ...|30. 9. 2019
Program Zahej
Po zgledu iz Francije se tudi pri nas začenja program, ki bo uvedel v teorijo in prakso družbenega nauka Cerkve. O programu Zahej so spregovorili Marjeta Čampa, Mario Jurišič in Marjan Pogačnik.
Program Zahej
Po zgledu iz Francije se tudi pri nas začenja program, ki bo uvedel v teorijo in prakso družbenega nauka Cerkve. O programu Zahej so spregovorili Marjeta Čampa, Mario Jurišič in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

Družbeni nauk Cerkve družba izobraževanje

Program Zahej
Po zgledu iz Francije se tudi pri nas začenja program, ki bo uvedel v teorijo in prakso družbenega nauka Cerkve. O programu Zahej so spregovorili Marjeta Čampa, Mario Jurišič in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|30. 9. 2019
Program Zahej
Po zgledu iz Francije se tudi pri nas začenja program, ki bo uvedel v teorijo in prakso družbenega nauka Cerkve. O programu Zahej so spregovorili Marjeta Čampa, Mario Jurišič in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

Družbeni nauk Cerkve družba izobraževanje

VEČ ...|27. 9. 2019
Instinkti navezanosti
Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič in nam povedal več o navezanosti.
Instinkti navezanosti
Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič in nam povedal več o navezanosti.

Mateja Subotičanec

svetovanje vzgoja otroci mladi

Instinkti navezanosti
Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič in nam povedal več o navezanosti.
VEČ ...|27. 9. 2019
Instinkti navezanosti
Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič in nam povedal več o navezanosti.

Mateja Subotičanec

svetovanje vzgoja otroci mladi

VEČ ...|25. 9. 2019
Navezanost in pozornost
Navezanost in pozornost

Mateja Subotičanec

izobraževanje odnosi otroci

Navezanost in pozornost
VEČ ...|25. 9. 2019
Navezanost in pozornost

Mateja Subotičanec

izobraževanje odnosi otroci

VEČ ...|23. 9. 2019
Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.
Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

svetovanje vzgoja

Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.
VEČ ...|23. 9. 2019
Varstvo otrok
Mnogi starši imajo težave ob ločitvi od svojih otrok, ko jih dajo v varstvo. Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

svetovanje vzgoja

VEČ ...|20. 9. 2019
Vrednote
Helena Alenka Bizjak je avtorica knjige Učna ura pod cvetočo češnjo
Vrednote
Helena Alenka Bizjak je avtorica knjige Učna ura pod cvetočo češnjo

Mateja Subotičanec

kultura odnosi

Vrednote
Helena Alenka Bizjak je avtorica knjige Učna ura pod cvetočo češnjo
VEČ ...|20. 9. 2019
Vrednote
Helena Alenka Bizjak je avtorica knjige Učna ura pod cvetočo češnjo

Mateja Subotičanec

kultura odnosi

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote
Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.
Vzgoja za vrednote
Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladi vzgoja

Vzgoja za vrednote
Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.
VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote
Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladi vzgoja

VEČ ...|16. 9. 2019
H. A. Bizjak, Učna ura pod cvetočo češnjo
H. A. Bizjak, Učna ura pod cvetočo češnjo

Mateja Subotičanec

izobraževanje svetovanje

H. A. Bizjak, Učna ura pod cvetočo češnjo
VEČ ...|16. 9. 2019
H. A. Bizjak, Učna ura pod cvetočo češnjo

Mateja Subotičanec

izobraževanje svetovanje

VEČ ...|13. 9. 2019
O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.
O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.

Blaž Lesnik

duhovnost odpuščanje odnosi izobraževanje

O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.
VEČ ...|13. 9. 2019
O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.

Blaž Lesnik

duhovnost odpuščanje odnosi izobraževanje

VEČ ...|11. 9. 2019
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.

Blaž Lesnik

duhovnost jezuiti program Ignacijev dom biblična skupina duhovno spremljanje

Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
VEČ ...|11. 9. 2019
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.

Blaž Lesnik

duhovnost jezuiti program Ignacijev dom biblična skupina duhovno spremljanje

VEČ ...|9. 9. 2019
Duhovno središče Sv. Jožefa
O programu nam je spregovorila Sonja Pungertnik.
Duhovno središče Sv. Jožefa
O programu nam je spregovorila Sonja Pungertnik.

Blaž Lesnik

pogovor izobraževanje svetovanje

Duhovno središče Sv. Jožefa
O programu nam je spregovorila Sonja Pungertnik.
VEČ ...|9. 9. 2019
Duhovno središče Sv. Jožefa
O programu nam je spregovorila Sonja Pungertnik.

Blaž Lesnik

pogovor izobraževanje svetovanje

VEČ ...|6. 9. 2019
Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.
Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

Blaž Lesnik

šola vzgoja otroci starši učne težave

Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.
VEČ ...|6. 9. 2019
Otroci z učnimi težavami
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.

Blaž Lesnik

šola vzgoja otroci starši učne težave

VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.
Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Blaž Lesnik

vzgoja šola otroci starši

Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.
VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Blaž Lesnik

vzgoja šola otroci starši

VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Blaž Lesnik

šola vzgoja otroci starši

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.
VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Blaž Lesnik

šola vzgoja otroci starši

VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«
VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost študij teološka fakulteta

VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.
Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Blaž Lesnik

duhovnost družinska kateheza knjiga

Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.
VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Blaž Lesnik

duhovnost družinska kateheza knjiga

VEČ ...|26. 6. 2019
O čem piše p. Jacques Phillipe?
Patricija in Marko Rusjan sta člana domžalske družinske kateheze. Spregovorila sta o srečanjih, načinu dela in o tem, kako jih je nagovoril redovnik p. Jacques Phillipe, ki v avgustu 2019 prihaja v Slovenijo.
O čem piše p. Jacques Phillipe?
Patricija in Marko Rusjan sta člana domžalske družinske kateheze. Spregovorila sta o srečanjih, načinu dela in o tem, kako jih je nagovoril redovnik p. Jacques Phillipe, ki v avgustu 2019 prihaja v Slovenijo.

Blaž Lesnik

duhovnost družinska kateheza knjiga

O čem piše p. Jacques Phillipe?
Patricija in Marko Rusjan sta člana domžalske družinske kateheze. Spregovorila sta o srečanjih, načinu dela in o tem, kako jih je nagovoril redovnik p. Jacques Phillipe, ki v avgustu 2019 prihaja v Slovenijo.
VEČ ...|26. 6. 2019
O čem piše p. Jacques Phillipe?
Patricija in Marko Rusjan sta člana domžalske družinske kateheze. Spregovorila sta o srečanjih, načinu dela in o tem, kako jih je nagovoril redovnik p. Jacques Phillipe, ki v avgustu 2019 prihaja v Slovenijo.

Blaž Lesnik

duhovnost družinska kateheza knjiga

VEČ ...|24. 6. 2019
Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.
Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga molitev

Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.
VEČ ...|24. 6. 2019
Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga molitev

VEČ ...|21. 6. 2019
Pot iz odvisnosti
Pot iz odvisnosti

Mateja Subotičanec

izobraževanje pogovor

Pot iz odvisnosti
VEČ ...|21. 6. 2019
Pot iz odvisnosti

Mateja Subotičanec

izobraževanje pogovor

VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine
Alkoholizem, bolezen družine

Mateja Subotičanec

pogovor svetovanje

Alkoholizem, bolezen družine
VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine

Mateja Subotičanec

pogovor svetovanje

VEČ ...|14. 6. 2019
Razveza. Rešitev? Za koga?
Razveza. Rešitev? Za koga?

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje

Razveza. Rešitev? Za koga?
VEČ ...|14. 6. 2019
Razveza. Rešitev? Za koga?

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje

VEČ ...|12. 6. 2019
Razveza. Rešitev? kaj pa otroci?
Razveza. Rešitev? kaj pa otroci?

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje

Razveza. Rešitev? kaj pa otroci?
VEČ ...|12. 6. 2019
Razveza. Rešitev? kaj pa otroci?

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje

VEČ ...|10. 6. 2019
Razveza. Rešitev?
Razveza. Rešitev?

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje odnosi svetovanje

Razveza. Rešitev?
VEČ ...|10. 6. 2019
Razveza. Rešitev?

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje odnosi svetovanje

VEČ ...|7. 6. 2019
Kako ukrepati pri agresiji otrok?
Specialna pedagoginja Darja Barborič Vesel je spregovorila o utstreznih odzivih na agresivnost pri otrocih. Kar nekaj teorij govori o tem, da agresivnost pri otrocih narašča tudi zato, ker so otroci prepuščeni sami sebi pri oblikovanju svojega vzorca in načina sobivanja v družbi.
Kako ukrepati pri agresiji otrok?
Specialna pedagoginja Darja Barborič Vesel je spregovorila o utstreznih odzivih na agresivnost pri otrocih. Kar nekaj teorij govori o tem, da agresivnost pri otrocih narašča tudi zato, ker so otroci prepuščeni sami sebi pri oblikovanju svojega vzorca in načina sobivanja v družbi.

Blaž Lesnik

vzgoja družba agresija otroci odnosi

Kako ukrepati pri agresiji otrok?
Specialna pedagoginja Darja Barborič Vesel je spregovorila o utstreznih odzivih na agresivnost pri otrocih. Kar nekaj teorij govori o tem, da agresivnost pri otrocih narašča tudi zato, ker so otroci prepuščeni sami sebi pri oblikovanju svojega vzorca in načina sobivanja v družbi.
VEČ ...|7. 6. 2019
Kako ukrepati pri agresiji otrok?
Specialna pedagoginja Darja Barborič Vesel je spregovorila o utstreznih odzivih na agresivnost pri otrocih. Kar nekaj teorij govori o tem, da agresivnost pri otrocih narašča tudi zato, ker so otroci prepuščeni sami sebi pri oblikovanju svojega vzorca in načina sobivanja v družbi.

Blaž Lesnik

vzgoja družba agresija otroci odnosi

VEČ ...|3. 6. 2019
Agresija pri otrocih
O agresivnem, včasih tudi nasilnem vedenju pri otrocih je spregovorila specialna pedagoginja in mentorica skupin za starše v FamilyLab mag. Darja Barborič Vesel.
Agresija pri otrocih
O agresivnem, včasih tudi nasilnem vedenju pri otrocih je spregovorila specialna pedagoginja in mentorica skupin za starše v FamilyLab mag. Darja Barborič Vesel.

Blaž Lesnik

odnosi vzgoja otroci agresija

Agresija pri otrocih
O agresivnem, včasih tudi nasilnem vedenju pri otrocih je spregovorila specialna pedagoginja in mentorica skupin za starše v FamilyLab mag. Darja Barborič Vesel.
VEČ ...|3. 6. 2019
Agresija pri otrocih
O agresivnem, včasih tudi nasilnem vedenju pri otrocih je spregovorila specialna pedagoginja in mentorica skupin za starše v FamilyLab mag. Darja Barborič Vesel.

Blaž Lesnik

odnosi vzgoja otroci agresija

VEČ ...|31. 5. 2019
Odločitev za zdravljenje odvisnosti
Spregovorila je terapevtka Nataša Ropret.
Odločitev za zdravljenje odvisnosti
Spregovorila je terapevtka Nataša Ropret.

Blaž Lesnik

svetovanje družba vzgoja odnosi

Odločitev za zdravljenje odvisnosti
Spregovorila je terapevtka Nataša Ropret.
VEČ ...|31. 5. 2019
Odločitev za zdravljenje odvisnosti
Spregovorila je terapevtka Nataša Ropret.

Blaž Lesnik

svetovanje družba vzgoja odnosi

VEČ ...|29. 5. 2019
Nataša Ropret: Za nekemično zasvojenostjo je vedno rana
Nataša Ropret: Za nekemično zasvojenostjo je vedno rana

Blaž Lesnik

zasvojenost

Nataša Ropret: Za nekemično zasvojenostjo je vedno rana
VEČ ...|29. 5. 2019
Nataša Ropret: Za nekemično zasvojenostjo je vedno rana

Blaž Lesnik

zasvojenost

VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Blaž Lesnik

svetovanje odnosi zasvojenost nekemična odvisnost

Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...
VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Blaž Lesnik

svetovanje odnosi zasvojenost nekemična odvisnost

VEČ ...|24. 5. 2019
Brez alkohola? Štirideset dni?
Z zakoncema Perko o odmevnosti postne akcije in o tem, da Slovenci take spodbude potrebujemo.
Brez alkohola? Štirideset dni?
Z zakoncema Perko o odmevnosti postne akcije in o tem, da Slovenci take spodbude potrebujemo.

Mateja Subotičanec

izobraževanje odnosi pogovor

Brez alkohola? Štirideset dni?
Z zakoncema Perko o odmevnosti postne akcije in o tem, da Slovenci take spodbude potrebujemo.
VEČ ...|24. 5. 2019
Brez alkohola? Štirideset dni?
Z zakoncema Perko o odmevnosti postne akcije in o tem, da Slovenci take spodbude potrebujemo.

Mateja Subotičanec

izobraževanje odnosi pogovor

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Android Google Podcasts Apple Podcasts Windows phone RSS
Navodila za naročanje

"Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad." Besede svetnice matere Terezije so našle odmev tudi v rubriki, ki trikrat na teden prinaša raznolike vsebine: od obravnavanja pasti sodobnega načina življenja, izzivov zakonskega življenja in vzgoje, do duhovnih spodbud in vsebin za starejše. Naš namen je, da bi iz Betanije (hiše stiske) odšli spodbujeni in vsaj malo manj obteženi.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|10. 11. 2019
50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstralijaargentina

Globine
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Copyright © Radio Ognjišče 2019