Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 9. 7.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

9. 7. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 9. 7.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

VEČ ...|9. 7. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 9. 7.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ...|8. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 8. 7.

Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 8. 7.

Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 8. 7.

Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.

VEČ ...|8. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 8. 7.

Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|7. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 7. 7.

Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 7. 7.

Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 7. 7.

Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.

VEČ ...|7. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 7. 7.

Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|6. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

VEČ ...|6. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|5. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

VEČ ...|5. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|4. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

VEČ ...|4. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|3. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

VEČ ...|3. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|2. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

VEČ ...|2. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Otok

VEČ ...|9. 7. 2025
Otok Toma Cruisa

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Otok Toma Cruisa. Z nami je bil Gregor Čušin.

Otok Toma Cruisa

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Otok Toma Cruisa. Z nami je bil Gregor Čušin.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki