7. dan: Misijonski nagovor - nadškof Marjan Turnšek

V še zadnjem osrednjem misijonskem nagovoru smo prišli tudi do sklepa veroizpovedi, ki se konča z besedami: »In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da so v sklepnih besedah izpovedi vere temeljne stvari, torej krst, odpuščanje grehov in večno življenje. Vrhunci naše vere, saj izražajo vero v presežnost, v nebesa. Te skrivnosti pa niso samo izpoved, ampak so tudi sadovi življenja po veri. Tudi Cerkev je skrivnost, ki je do konca ne moremo doumeti. 

12. 4. 2025
7. dan: Misijonski nagovor - nadškof Marjan Turnšek

V še zadnjem osrednjem misijonskem nagovoru smo prišli tudi do sklepa veroizpovedi, ki se konča z besedami: »In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da so v sklepnih besedah izpovedi vere temeljne stvari, torej krst, odpuščanje grehov in večno življenje. Vrhunci naše vere, saj izražajo vero v presežnost, v nebesa. Te skrivnosti pa niso samo izpoved, ampak so tudi sadovi življenja po veri. Tudi Cerkev je skrivnost, ki je do konca ne moremo doumeti. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|12. 4. 2025
7. dan: Misijonski nagovor - nadškof Marjan Turnšek

V še zadnjem osrednjem misijonskem nagovoru smo prišli tudi do sklepa veroizpovedi, ki se konča z besedami: »In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da so v sklepnih besedah izpovedi vere temeljne stvari, torej krst, odpuščanje grehov in večno življenje. Vrhunci naše vere, saj izražajo vero v presežnost, v nebesa. Te skrivnosti pa niso samo izpoved, ampak so tudi sadovi življenja po veri. Tudi Cerkev je skrivnost, ki je do konca ne moremo doumeti. 

Radio Ognjišče

svetovanjenaravamisijon

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
7. dan: Mali misijonski nagovor - ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar

Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda. 

7. dan: Mali misijonski nagovor - ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar

Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda. 

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

7. dan: Mali misijonski nagovor - ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar

Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda. 

VEČ ...|12. 4. 2025
7. dan: Mali misijonski nagovor - ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar

Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
6. dan: Večerni pogovor s škofom msgr. Maksimilijanom Matjažem

V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte. 

6. dan: Večerni pogovor s škofom msgr. Maksimilijanom Matjažem

V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte. 

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

6. dan: Večerni pogovor s škofom msgr. Maksimilijanom Matjažem

V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte. 

VEČ ...|11. 4. 2025
6. dan: Večerni pogovor s škofom msgr. Maksimilijanom Matjažem

V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
6. dan: Misijonski nagovor - celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž

Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...

6. dan: Misijonski nagovor - celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž

Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

6. dan: Misijonski nagovor - celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž

Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...

VEČ ...|11. 4. 2025
6. dan: Misijonski nagovor - celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž

Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
6. dan: Mali misijonski nagovor - Mitja Markovič, župnik v Šentjurju

V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.

6. dan: Mali misijonski nagovor - Mitja Markovič, župnik v Šentjurju

V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

6. dan: Mali misijonski nagovor - Mitja Markovič, župnik v Šentjurju

V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.

VEČ ...|11. 4. 2025
6. dan: Mali misijonski nagovor - Mitja Markovič, župnik v Šentjurju

V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
6. dan: Misijonsko jutro - duhovnik Jože Vehovar

Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje. 

6. dan: Misijonsko jutro - duhovnik Jože Vehovar

Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje. 

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

6. dan: Misijonsko jutro - duhovnik Jože Vehovar

Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje. 

VEČ ...|11. 4. 2025
6. dan: Misijonsko jutro - duhovnik Jože Vehovar

Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
5. dan: Misijonsko jutro - Duhovnik Aljaž Baša o tem, kaj pomeni sedeti na desnici

Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.

5. dan: Misijonsko jutro - Duhovnik Aljaž Baša o tem, kaj pomeni sedeti na desnici

Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

5. dan: Misijonsko jutro - Duhovnik Aljaž Baša o tem, kaj pomeni sedeti na desnici

Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.

VEČ ...|10. 4. 2025
5. dan: Misijonsko jutro - Duhovnik Aljaž Baša o tem, kaj pomeni sedeti na desnici

Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

VEČ ... |
5 . dan: Večerni pogovor s škofom Petrom Štumpfom

Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera. 

5 . dan: Večerni pogovor s škofom Petrom Štumpfom

Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera. 

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

5 . dan: Večerni pogovor s škofom Petrom Štumpfom

Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera. 

VEČ ...|10. 4. 2025
5 . dan: Večerni pogovor s škofom Petrom Štumpfom

Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera. 

Radio Ognjišče Maja Morela

duhovnostodnosimisijon2025

Radijski misijon 2025

Radijski misijon 2025

Gospod, pomnoži nam vero

Radijski misijon 2025 bo med 6. in 12. aprilom potekal pod geslom »Gospod, pomnoži nam vero! (Lk 17,5)«.

S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali škofje ordinariji, ki bodo premišljevali ob besedilu veroizpovedi, saj je letos 1.700 letnica Nicejske veroizpovedi.

Poleg škofov ordinarijev bosta sodelovala še nadškof Marjan Turnšek in škof Jurij Bizjak.

Radio Ognjišče, Maja Morela

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče