Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
9. 11. 2019
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha
VEČ ...|12. 10. 2019
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
literatura branje baskovščina španščina Barbara Pregelj Malinc
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
literatura branje baskovščina španščina Barbara Pregelj Malinc
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik avsenikova glasba pogovor kultura glasba Naš gost
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik avsenikova glasba pogovor kultura glasba Naš gost
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|27. 4. 2019
Arhitektka in slikarka
Arhitektka in slikarka
VEČ ...|27. 4. 2019
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|23. 3. 2019
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
VEČ ...|23. 3. 2019
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
pogovor glasba Slovenski oktet Kvartet DO zborovstvo zborovodstvo
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
pogovor glasba Slovenski oktet Kvartet DO zborovstvo zborovodstvo
VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
VEČ ...|2. 3. 2019
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
VEČ ...|2. 3. 2019
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
pogovor izobraževanje vrednote vzgoja družba zdravje bolezen
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
pogovor izobraževanje vrednote vzgoja družba zdravje bolezen
VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|1. 12. 2018
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
VEČ ...|1. 12. 2018
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Sol in luč
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
Moja zgodba
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
Spominjamo se
VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup