Is podcast
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Evropsko srečanje mladih 2023 je tik pred vrati, letos je gostiteljica Slovenija; Ljubljana pa osrednje mesto dogajanja. Vpetih je veliko župnij, različnih organizacij ter tudi vas poslušalke in poslušalci, ki boste v svoje domove sprejeli mlade iz vse Evrope. Tilen Čebulj je povedal, kako se odvijajo še zadnje priprave, koliko in kdaj pridejo mladi v Slovenijo, kakšen bo program in kako smo lahki vsi del taizejskega novoletnega srečanja, posebej na molitvah v dvorani stadiona Stožice.
Evropsko srečanje mladih 2023 je tik pred vrati, letos je gostiteljica Slovenija; Ljubljana pa osrednje mesto dogajanja. Vpetih je veliko župnij, različnih organizacij ter tudi vas poslušalke in poslušalci, ki boste v svoje domove sprejeli mlade iz vse Evrope. Tilen Čebulj je povedal, kako se odvijajo še zadnje priprave, koliko in kdaj pridejo mladi v Slovenijo, kakšen bo program in kako smo lahki vsi del taizejskega novoletnega srečanja, posebej na molitvah v dvorani stadiona Stožice.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.