Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Globalne špekulacije z odkupnimi cen žit in mesa pljuskajo tudi v Slovenijo, kjer odkupne cene slovenskih pridelkov ostajajo nizke. Žalostno dejstvo je, da se cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!« se bo 11. junija v vzgojno-izobraževalnih ustanovah po Sloveniji izvedel nadomestni dogodek za lanski Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je zaradi korona razmer odpadel. Na KGZS vabijo kmetije, da se povežete z lokalnimi vrtci in šolami ter jim predstavite svojo ponudbo. Na ta dan bodo namreč otroci v teh ustanovah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila bodo, kot vedno pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku, slovenska. Vzgojno-izobraževalne ustanove, ki bodo zajtrk izvedle, bodo lahko uveljavljale pavšalno nadomestilo za nakup živil namenjenih temu zajtrku.

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Včeraj smo obeležili 20. maj, rojstni dan slovitega čebelarja Antona Janše, že četrtič tudi kot Svetovni dan čebel. Ob tem se je tako doma kot tudi po svetu odvijalo precej dogodkov. Pri nas v Sloveniji so minevali v senci letošnjih naravnih razmer, ki so čebelam neprijazne. Kaj lahko storimo odgovorja predsednik čebelarjev Boštjan Noč.

Danes že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN po prizadevanjih Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Glavni namen dogajanja je ozaveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ste vedeli, da na našo kranjsko sivko prisegajo tudi čebelarji v večjem delu Nemčije?

V okviru priprave nacionanih ukrepov SKP je eno temeljnih vprašanj tudi določitev definicija t.i.«aktivnega kmeta«. EU ministrom za kmetijstvo na srečanju pred prvomajskimi prazniki na to temo ni uspelo najti neke skupne odločitve in vse bolj se zdi, da bo tudi to prepuščeno državam članicam. Minister dr. Jože Podgoršek pravi, da je za Slovenijo pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo in ne bo vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil in investicijskih ukrepov.

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Predvsem v Sindikatu kmetov Slovenije so kritični zaradi majhnega izplena sredstev za področje kmetijstva iz t.i. Načrta za okrevanje in odpornost. V tem okviru so bili načrtovani mnogi projekti, ki so obetali precejšnje razvojne korake, zdaj bo sredstev zelo malo, pravijo. Prisluhnite odgovoru ministea dr. Jožeta Podgorška.

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Gre za statistično predvidevanje, točni uradni podatki bodo znani po koncu kampanje, 1. junija, pravi direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič. Kampanjo ocenjuje kot uspešno in brez posebnosti, čeprav je že drugič zapovrstjo potekala v času koronakrize.

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

Koronakriza je sicer grobo posegla v poslovanje KZ Metlika, ki je bilo predvsem orientirano na oskrbo gostinstva, a jim je z veliki napori uspel skok v internetno ponudbo tako vinskega kot mesnega programa izdelkov, pravi direktorica Tatjana Malešič. Upajo pa, da bodo lahko čimprej znova zagnali že prej utečene poti sodelovanja z gostinci.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Današnje jutro ni bilo tako mrzlo, kot včerajšnje, so se pa temperature v večjem delu Slovenije spet spustile krepko pod ničlo. To pomeni, da je predvsem sadno drevje doživelo nove poškodbe. Že včeraj je bilo veliko govora o prvih ocenah škode, ki naj bi bile znane že jutri. A agrometeorologinja Andreja Sušnik pojasnjuje, da bomo frealne ocene škode lahko postavili šele junija. Na KGZS so že pred dnevi, ob napovedi udora polarnega zraka pripravili nasvete, kako nasade pripraviti na nizke temperature in tudi kako pomagati prizadetemu sadnemu drevju takoj po pozebi. Znano je namreč, da take dogodki še več let negativno vplivajo na pridelavo.

Mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da so večji pridelovalci jablan v minulih letih veliko naredili na preventivi, ki se začne že z obliko rezi. Prejšnji teden je sledilo škropljenje s krepčilnimi sredstvi na podlagi aminokislin, zdaj pa ostane le čakanje. Dokler je sneg na vejicah, so obeti boljši…

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da jih veseli, da lani ni bilo niti ene prijave pomora čebel in upa, da bo tako tudi letos. Izraža pa skrb glede prvih rezultatov monitoringa divjih oprašeevalcev, ki kaže bolj zaskrbljujoče stanje. Je čebel preveč, in s katerimi ukrepi na kemtijskem področju bi pripomogli k izboljšanju tega stanja?

“Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm,” pravi svetovalec Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Objavljen Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v pridelavi vina zaradi drugega vala epidemije novega koronavirus, ki danes stopa v veljavo.

God sv. Jožefa, 19. marca,  v toplejših predelih Slovenije tradicionalno velja za začetek saditve krompirja. A iz leta v leto se je dobro ozirati na trenutne vremenske razmere in predvsem ogretost tal, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki svetuje odločitev za slovenske sorte krompirja.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije jutri pripravlja spletni seminar namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti na tem področju. 

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Le še danes lahko spremenite nosilca kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, to storite na vaši upravni enoti, vlogo za prenos plačilnih pravic pa potem izpolnite v papirnati obliki in jo še danes s priporočeno pošljete na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Za nami je letošnja licitacija vrednejših sortimentov lesa, organizatorji pa so tudi letos, še posebej glede na okoliščine, pogojene s koronakrizo, zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. Les je ponujalo 568 prodajalcev, skupno pa je bilo vključenih 4076 kubičnih metrov lesa.

V torek, 16. Februarja je potekal zaključni dogodek letošnje  akcije S kmetije za vas, ki je pred 25 leti nastala na pobudo kmetijskih svetovalcev in novinarjev, in katere glavni namen je poiskati in nagrajevati tiste kmetije, ki na inovativni način pristopajo k promociji in trženju svojih pridelkov, izdelkov oz. storitev.

Prireditev s podelitvijo priznanj bo potekala od 28. do 30. maja 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2021 so objavljeni na spletni strani www.dobroteslovenskihkmetij.si. Pohitite, le še danes in jutri do 12.00 imate čas za prijavo!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

Včeraj so začela veljati nova pravila glede prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov. Medtem ko za prodajo na kmetiji oziroma dvorišču opravljeno testiranje za koronavirus ni več zahtevano, pa je testiranje in negativen rezultat obvezno ta za prodajo na tržnicah kot tudi za kmete, ki svoje pridelke in izdelke prodajajo na premičnih stojnicah. Več v prispevku!

Kmetijski pridelki so se v lanskem zadnjem četrtletju pocenili. Na statističnem uradu so padec cen rastlinskih pridelkov pripisali nižjim cenam krompirja, sadja in zelenjadnic. Pri živalih pa so se najbolj znižale cene prašičev, nižje pa so tudi cene goveda in perutnine, znižala se je tudi povprečna odkupna cena mleka. Na letni ravni so so se občutno pocenili krompir, in sicer za tretjino, pa tudi cene sadja, ki so bile nižje v povprečju za 15,5 odstotka. Cene goveda za zakol so se v povprečju znižale za skoraj 10 odstotkov, odkupne cene prašičev so bile v povprečju nižje za 31,3 odstotka. Kljub vsemu pa v skladiščih še vedno čaka približno 3500 ton slovenskega krompirja…

Letošnja zima je zaznamovana z obilnimi padavinami in to se pozna tudi pri stanju ozimnih žit pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Zdaj je najprej potrebno počakati, da se tla osušijo. Nekaj nasvetov, kaj storiti v naslednjih korakih pa lahko slišite v današnjem podcastu.

Semenarske hiše hitijo z zbiranjem naročil za semensko koruzo. Dobra semenarska praksa namreč nalaga, da se za trg pripravi in obdela le toliko semena, kolikor se ga med setvijo porabi. V Agrosaatu letos kmetovalcem ponujajo razširjen nabor možnosti glede obdelave semena. Z nami je bil mag. Jože Mohar.

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Decembrski potres v Petrinji je prizadel tudi številne tamkajšnje male kmete in v našem prostoru prebudil misel, kako jim pomagati. Eno od akcij so uspešno izpeljali tudi pod okriljem združenja Kmečkih sirarjev, ki so z zbranimi darovi nakupili krmila in jih dostavili na prizadeto področje, je za naš radio povedala znana sirarska strokovnjakinja Irena Orešnik.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

S pomočjo projekta NeMOČ podeželja želimo povečati pismenost na področju duševnega zdravja na kmetijah ter med posamezniki dvigniti zavest o pomenu duševnega zdravja za kvaliteto življenja na kmetiji in širše, pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

V Sloveniji še vedno beležimo previsok odstotek obolevnosti telet v prvem mesecu življenja in žal tudi poginov. Strokovnjaki posebej opozarjajo na nujnost čimprejšnjega zaužitja mleziva, ki naj bi ga v primerni količini tele dobilo čimprej po telitvi, in pa rejo telet v zavetju na svežem zraku, pravi Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja. Opozarja pa tudi na dednost!