Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je ta teden na Dunaju v pogovoru z avstrijskim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem govorila o uresničevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe in o zagotavljanju ustreznih pogojev za učenje in uporabo slovenskega jezika ter ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete. Glede Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu, katere obstoj je pod vprašajem, je avstrijski minister poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije. Ob tem je izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti. Ministrica Lep Šimenko se je udeležila tudi slovesnosti ob 40-letnici Centra avstrijskih narodnih skupnosti. V nagovoru je poudarila pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti.

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba - v tem letu slavi 162 let, je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila pesniški natečaj za dijake in študente. Na njem lahko sodelujejo tudi mladi iz zamejstva in sveta, in sicer z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku. Slovenska matica je za dijake in študente, tudi iz zamejstva, objavila še natečaj za najboljši filozofski esej. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci lahko za študijski material izberejo novo knjigo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I, ki je izšla pri zbirki Filozofska knjižnica Slovenske matice. Rok za prijavo za oba natečaja je podaljšan do 31. oktobra.

To jesen bosta Primorsko znova preplavljali slovenska beseda in pesem, ki bosta prišli z avstrijske Koroške. Nocoj se začenjajo že 22. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Izjemni niz dogodkov, ki že od leta 1983 neutrudno gradi kulturne mostove med zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, tokrat prinaša bogat prerez sodobne koroške ustvarjalnosti rojakom v Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem. Nocoj bo v Peterlinovi dvorani v Trstu odprtje razstave Mire Blažej in recital Rad bi bil s teboj. Potem pa se bodo do 29. oktobra zvrstili še recital Srečko in jaz, lutkovna predstava Pika po našem, srečanje mladinskih glasbenih šol, predstavitev publikacij in politična okrogla miza. V soboto, 24. oktobra, bo v Ovčji vasi sveta maša, pri kateri bo sodeloval Cerkveni pevski zbor iz Loč. Koroške kulturne dneve sooblikujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Združenje don Mario Černet iz Ovčje vasi in Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev.

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je skupaj z državno sekretarko dr. Heleno Jaklitsch ta teden obiskala slovensko narodno skupnost na obrobju slovenstva - v Videmski pokrajini v Italiji, in sicer Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko dolino, Čedad, Špeter in Sveti Lenart. S predstavniki skupnosti sta govorili o slovenskem jeziku, izobraževanju, razvoju in priložnostih za mlade. Poudarjena je bila potreba po nadaljevanju poučevanja slovenščine in slovenski duhovni oskrbi, tudi na Svetih Višarjah, opozorjeno je bilo na potrebo po strokovni podpori manjšim kmetijam in razvojni priložnosti za mlade. Udeležili sta se spominske slovesnosti, ki je bila posvečena msgr. Marinu Qualizzi, zadnjemu beneškoslovenskemu duhovniku, Čedermacu, ki se je s tega sveta poslovil lani. Trg pred cerkvijo v Svetem Lenartu so poimenovali po njem in se tako poklonili njegovemu dolgoletnemu delu za slovenski jezik in ljudi Benečije. Predstavili so tudi knjigo njegovih spominov. Ministrica Suzana Lep Šimenko je ob koncu izrazila zadovoljstvo nad delovanjem slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini in nad njenimi prizadevanji za ohranjanje slovenstva.

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so danes končali jesensko pastoralno konferenco na slovenski obali, v Strunjanu. Govorili so o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej o prihodnosti slovenskih domov, nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori. Pomemben del pastoralne konference je bil tudi pogled v prihodnost mesečnika Naša luč. Izseljenske duhovnike so obiskali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, in pa krajevni škof Peter Štumpf, in pa upokojeni koprski škof Jurij Bizjak.