Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Danico Krivec. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Danico Krivec. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Danico Krivec. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Danico Krivec. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Globine

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Nataša Ličen

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 4. 2022
Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovor

Zakladi naše dediščine

Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 4. 2022
Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

VEČ ...|19. 4. 2022
Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 4. 2022
Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

kulturaizročilodediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

VEČ ...|12. 4. 2022
Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovina

Radijski misijon 2022

VEČ ...|5. 4. 2022
Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

duhovnostodnosimisijonigor bahovecmeta potočnikmatej cepinzgodovina cerkveosmisliti zgovodvinodružbapapežodnosi

Radijski misijon 2022

Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

VEČ ...|5. 4. 2022
Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijonigor bahovecmeta potočnikmatej cepinzgodovina cerkveosmisliti zgovodvinodružbapapežodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 3. 2022
Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

VEČ ...|29. 3. 2022
Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Doživetja narave

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Doživetja narave

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

Blaž Lesnik

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 1. 2022
Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

kulturaduhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

VEČ ...|25. 1. 2022
Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Nataša Ličen

kulturaduhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

kulturaizročilodediščinazgodovinaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinaduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 12. 2021
Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

komentarpolitikazgodovina

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

VEČ ...|22. 12. 2021
Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

Andrej Tomelj

komentarpolitikazgodovina

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

spominumetnostna zgodovinacerkvena arhitekturaFrance SteleStičnacistericijaniHrastovljeKočevarjiznamenja duhovnostkultura

Graditelji slovenskega doma

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Tone Gorjup

spominumetnostna zgodovinacerkvena arhitekturaFrance SteleStičnacistericijaniHrastovljeKočevarjiznamenja duhovnostkultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovor

Zakladi naše dediščine

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Komentar tedna

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

kulturadediščinaizročilozgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinadružba

Naš gost

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Naš gost

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Nataša Ličen

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

dediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Nataša Ličen

dediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

dediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Nataša Ličen

dediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

kulturaizročilodediščinazgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman

komentarzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Globine

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 9. 2021
Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

spominFrance AčkoLojze MavBernardin Sušnikameriške BrezjeLemontSlovenci v ZDAzgodovina orgelcerkvena glasba

Graditelji slovenskega doma

Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

VEČ ...|19. 9. 2021
Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

Tone Gorjup

spominFrance AčkoLojze MavBernardin Sušnikameriške BrezjeLemontSlovenci v ZDAzgodovina orgelcerkvena glasba

Svetovalnica

VEČ ...|17. 9. 2021
Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

svetovanjerodoslovjedružinarodprednikizgodovina

Svetovalnica

Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

VEČ ...|17. 9. 2021
Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

Tanja Dominko

svetovanjerodoslovjedružinarodprednikizgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

kulturanaravadediščinazgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

kulturadediščinaizročilazgodovinadružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilazgodovinadružbaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

komentarzgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver

komentarzgodovinapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|30. 7. 2021
25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

naravaplaninstvokrižŠkrlaticazgodovinaobnova planinskih potitujci v gorahvodnikSlowenienKompas

Doživetja narave

25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

VEČ ...|30. 7. 2021
25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvokrižŠkrlaticazgodovinaobnova planinskih potitujci v gorahvodnikSlowenienKompas

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Aleš Maver

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 6. 2021
Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

komentarosamosvojitevKarantanijadržavaSlovenijazgodovina

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

VEČ ...|23. 6. 2021
Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

Stane Granda

komentarosamosvojitevKarantanijadržavaSlovenijazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

kulturanaravazgodovinaduhovnostmladi

Zakladi naše dediščine

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinaduhovnostmladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjev zbornik

Od slike do besede

Trubarjev zbornik
VEČ ...|8. 6. 2021

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

duhovnostzgodovinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Nataša Ličen

duhovnostzgodovinaizročilokultura

Via positiva

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Via positiva

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 5. 2021
O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

kulturaliteraturaBina Štampe ŽmavcZgodovina Golega otokaCeljska Mohorjeva

Kulturni utrinki

O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh
VEČ ...|7. 5. 2021
O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBina Štampe ŽmavcZgodovina Golega otokaCeljska Mohorjeva

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

dediščinazgodovinaarhitektura

Zakladi naše dediščine

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Nataša Ličen

dediščinazgodovinaarhitektura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Od slike do besede

VEČ ...|13. 4. 2021
Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

duhovnostzgodovina

Od slike do besede

Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

VEČ ...|13. 4. 2021
Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovina

Radijska kateheza, Naši očetje v veri

VEČ ...|10. 4. 2021
Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

duhovnostzgodovina

Radijska kateheza, Naši očetje v veri

Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev
VEČ ...|10. 4. 2021
Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

Mateja Subotičanecbr. Jan Dominik Bogataj

duhovnostzgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj

komentarzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

kulturaliteraturazgodovina

Kulturni utrinki

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0
VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Jože Bartolj

kulturaliteraturazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|21. 5. 2022
Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 5. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. maj 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. maj 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Komentar tedna

VEČ ...|27. 5. 2022
Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbaodnosispomin

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 5. 2022
Marija želi, da imamo sočutno srce

Vsebino tokratnega dela šmarnic objame vabilo, da si pred različnimi izzivi in opravili zastavimo vprašanje: kaj bi na mojem mestu storila Marija?

Marija želi, da imamo sočutno srce

Vsebino tokratnega dela šmarnic objame vabilo, da si pred različnimi izzivi in opravili zastavimo vprašanje: kaj bi na mojem mestu storila Marija?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Ritem srca

VEČ ...|27. 5. 2022
Utrinki z letošnjega Ritma srca 2022

Prisluhnili smo vtisom nekaterih izvajalcev z letošnjega Ritma srca. Pred mikrofon Blaža Lesnika so stopili Brigita Pintar, Nika Pirnat, Matej Šoklič in Urška Šutar. Oddajo smo zaključili s povabilom na zadnji letošnji večer SKG na Rakovniku, ki ga v sodelovanju z Mestom na gori prihodnji četrtek pripravlja zasedba Peró+.

Utrinki z letošnjega Ritma srca 2022

Prisluhnili smo vtisom nekaterih izvajalcev z letošnjega Ritma srca. Pred mikrofon Blaža Lesnika so stopili Brigita Pintar, Nika Pirnat, Matej Šoklič in Urška Šutar. Oddajo smo zaključili s povabilom na zadnji letošnji večer SKG na Rakovniku, ki ga v sodelovanju z Mestom na gori prihodnji četrtek pripravlja zasedba Peró+.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostiSKG

Petkov večer

VEČ ...|27. 5. 2022
Godba vabi na koncert, Števerjan pa na festival

Gostili smo Godbo Domžale, ki vabi na koncert z olimpijskim ognjem in Kvatropirci. V Števerjanu pa upajo, da jim bo končno uspelo izpeljati 50. Števerjanski festival narodno zabavne glasbe.

Godba vabi na koncert, Števerjan pa na festival

Gostili smo Godbo Domžale, ki vabi na koncert z olimpijskim ognjem in Kvatropirci. V Števerjanu pa upajo, da jim bo končno uspelo izpeljati 50. Števerjanski festival narodno zabavne glasbe.

Radio Ognjišče

Števerjanfranka padovanIlaria BergnachGodba DomžaleStudenecMatej Primožič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|27. 5. 2022
Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

Blaž Lesnik

naravagorenesrečegorski reševalciGRS Kamnikgorska reševalna služba