Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.
Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
Tudi letos velja, da morajo vse kmetije pred oddajo subvencijskih vlog urediti morebitne spremembe v evidenci grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč. Več je povedal dr. Jernej Demšar.
Do konca leta bi morali poslanci izpolniti odločbo ustavnega sodišča glede protiustavnosti dela volilne zakonodaje. Če tega ne bodo storili, nas je zanimalo ali bi bile volitve protiustavne. Dr. Jurij Toplak eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava pravi, da ne bodo. Je pa v pogovoru za Radio Ognjišče spomnil na mednarodno uveljavljeno pravilo, da se leto dni pred volitvami zakonodaja ne spreminja.
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Država bi rada izboljšala podatke in upravljanje s prostorom, zato smo v zadnjem letu dobili celo serijo novih predpisov, ki vplivajo na lastnike nepremičnin. S poznavanjem teh sprememb lahko svoje premoženje zavarujemo, predvsem pa prihranimo. Naš gost je bil direktor podjetja Geonep, inženir geodezije in sodni izvedenec za nepremičninske evidence Boštjan Trobiš.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2024 ob 05-ih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.