V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.
Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.
Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.
Osrednji dogodek Tedna za življenje je bila okrogla miza z naslovom Klic po smrti ali klic po pomoči? Odprla so se pomembna vprašanja o našem odnosu do smrti in kaj bi v vsakdanjem življenju pomenilo, če bi v Sloveniji dovolili zakon o pomoči pri samomoru. Kaj je sploh dostojna smrt in kako naša Ustava varuje življenje? Tu je del pogovora, kjer sta govorila moralni teolog Roman Globokar in pravnik Blaž Ivanc.
Osrednji dogodek Tedna za življenje je bila okrogla miza z naslovom Klic po smrti ali klic po pomoči? Odprla so se pomembna vprašanja o našem odnosu do smrti in kaj bi v vsakdanjem življenju pomenilo, če bi v Sloveniji dovolili zakon o pomoči pri samomoru. Kaj je sploh dostojna smrt in kako naša Ustava varuje življenje? Tu je del pogovora, kjer sta govorila moralni teolog Roman Globokar in pravnik Blaž Ivanc.
Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost.
Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost.
Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče