Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

kulturanaravaizročilozgodovinaturizem

Zakladi naše dediščine

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Nataša Ličen

kulturanaravaizročilozgodovinaturizem

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Vstani in hodi

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Damijana Medved

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 1. 2025
Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

naravakmetijstvoturizemznaki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

VEČ ...|22. 1. 2025
Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

Robert Božič

naravakmetijstvoturizemznaki

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

turizempodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Nataša Ličen

turizempodjetništvo

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Doživetja narave

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

podjetništvonaravaturizem

Ni meje za dobre ideje

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Nataša Ličen

podjetništvonaravaturizem

Kolokvij

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

mladigostinstvoturizem

Kolokvij

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Maja Morela

mladigostinstvoturizem

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Doživetja narave

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|18. 10. 2025
Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 10. 2025
O naj kulturni šoli in reji kokošk

Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.

O naj kulturni šoli in reji kokošk

Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 10. 2025
Bogojina, Nova Gorica, Šentrupert, Naklo, Lukovica

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini. 

Bogojina, Nova Gorica, Šentrupert, Naklo, Lukovica

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo