Don Boskova mama Marjeta se je odzvala na sinov klic in odšla v njegov oratorij. Kuhala, šivala, učila je petsto otrok. Ja, petsto! Tako lepo je raslo Janezovo delo, tako pomemben je postajal njegov oratorij.

Janez Bosko spozna, da nimajo vsi fantje, ki pridejo v njegovo zavetje, dobrih namenov. Pa se ne maščuje, z molitvijo skuša poskrbeti, da bi znova stopili na pravo pot. In k takemu ravnanju spodbuja tudi druge, tudi nas.

Janez Bosko je postal don Bosko, postal je duhovnik. Slišali boste kako je začel izpolnjevati željo, da bi pomagal zapuščenim fantom, ki so bili zaradi revščine prepuščeni sami sebi.

Naš velikan, ki ga spoznavamo, je vse od otroških let imel željo postati duhovnik. V tem delu zgodbe boste spoznali kaj vse je bil pripravljen storiti, da bi le lahko stopil na pot, ki ga je peljala proti izbranemu cilju.

Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.

V zgodbi boste izvedeli kdo je glavni junak nadaljevanja zgodbe o dveh velikanih in še večji mamici. To je Janez … Janez … O, ne! Prisluhnite, pa boste izvedeli.

Marija je naša mama. Če jo nosimo v srcu, je vsako breme lažje. Vera v Jezusa Kristusa nam znova in znova daje upanje … A ni to lepo slišati?

Zgodba nam spregovori o tem, da je Frančišek Saleški umrl star petinpetdeset let. Znova boste slišali o njegovih velikih delih, zmolili pa bomo tudi njegovo molitev, v kateri je zazrt v Marijo in pravi: »Vodi me na vseh mojih poteh in v vseh ojih dejanjih.«