Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem.
Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …
Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg.
Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.