Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
Devetdnevnica, razmišljanje ob sliki Dražgoške pieta in sama slika Iveta Šubica je prinesla pozitivne in konstruktivne odzive, da se nekaj vendarle tudi javno in odločno ukrene za dostojen spomin na dražgoško tragedijo, pa je za Radio Ognjišče povedal župnik v Dražgošah Tine Skok. Med včerajšnjo sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah je povabil k vztrajanju v molitvi.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.