Doživetja narave

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Doživetja narave

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.
VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Alen Salihović

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Alen Salihović

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|18. 8. 2022
O odsotnih samo dobro

Rak: vsi poznamo to grozljivo bolezen. Ali veš, da obstaja tudi duhovni rak, ki lahko pustoši prav tako uničujoče?

O odsotnih samo dobro

Rak: vsi poznamo to grozljivo bolezen. Ali veš, da obstaja tudi duhovni rak, ki lahko pustoši prav tako uničujoče?

Mateja Subotičanec

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|17. 8. 2022
Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavadisco

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 8. 2022
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2022
Zvonka Simčič o projektu Hiša na hribu 2022

Zvonka Simčič o projektu Hiša na hribu 2022

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostZvonka Simčič

Spominjamo se

VEČ ...|18. 8. 2022
Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 8. 2022
Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 8. 2022
V soboto odpira vrata 60. sejem Agra

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

V soboto odpira vrata 60. sejem Agra

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Robert Božič

naravakmetijstvosejemAGRA