Via positiva
Sašo Šketa je kulinarični vplivnež, ki ustvarja nove ali posodablja uveljavljene, tudi tradicionalne recepte. V kulinaričnem studiu vsako leto s širšo ekipo posname približno stopetdeset videov o pripravi raznolikih jedi, ki jih gleda množica po vsem svetu. Preko družbenih omrežij ga poznamo po okusnih in enostavnih jedeh. Več kot desetletje jih beleži na spletu presno.si. Leta 2021 je po predhodnih treh drobnejših kulinaričnih knjižicah lansko leto istočasno izdal dve obširnejši kuharski knjigi Repa in krompir ter Dobra hitra hrana.
Via positiva
Sašo Šketa je kulinarični vplivnež, ki ustvarja nove ali posodablja uveljavljene, tudi tradicionalne recepte. V kulinaričnem studiu vsako leto s širšo ekipo posname približno stopetdeset videov o pripravi raznolikih jedi, ki jih gleda množica po vsem svetu. Preko družbenih omrežij ga poznamo po okusnih in enostavnih jedeh. Več kot desetletje jih beleži na spletu presno.si. Leta 2021 je po predhodnih treh drobnejših kulinaričnih knjižicah lansko leto istočasno izdal dve obširnejši kuharski knjigi Repa in krompir ter Dobra hitra hrana.
Ni meje za dobre ideje
Sprinklovenia so štirje reprezentativni okusi iz bogate gastronomske dediščine Slovenije v obliki posipov, ki kot dodatek na različnih jedeh pričarajo okuse mediteranske, panonske, alpske in centralne Slovenije. So odličen gastronomski spominek, primeren za transport, ki obudi spomine na kulinarična doživetja iz Slovenije. Inovativni izdelek so razvili študenti Julia Vulić, Pia Fistrovič, Elvina Garibovic, Aljaž Padežnik in Valentina Žibert in na podjetniškem tekmovanju Ecotrophelia Slovenia 2021, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov – inovatorjev, dosegli tretje mesto.
Ni meje za dobre ideje
Sprinklovenia so štirje reprezentativni okusi iz bogate gastronomske dediščine Slovenije v obliki posipov, ki kot dodatek na različnih jedeh pričarajo okuse mediteranske, panonske, alpske in centralne Slovenije. So odličen gastronomski spominek, primeren za transport, ki obudi spomine na kulinarična doživetja iz Slovenije. Inovativni izdelek so razvili študenti Julia Vulić, Pia Fistrovič, Elvina Garibovic, Aljaž Padežnik in Valentina Žibert in na podjetniškem tekmovanju Ecotrophelia Slovenia 2021, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov – inovatorjev, dosegli tretje mesto.
Zakladi naše dediščine
Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine.
Zakladi naše dediščine
Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine.
Ni meje za dobre ideje
Hana Kotar je mlada podjetnica s čokoladno zgodbo, v katero jo je vpeljala babica, saj sta bili zelo povezani in že v Haninem zgodnjem otroštvu skupaj pekli slaščice. Njena slaščičarska zgodba je znana pod blagovno znamko Mama Paula. Tako je bilo namreč ime babici, za njim stoji tradicija, domačnost in tudi novo, zanimivo in drugačno. V podobo logotipa so ujeli babičin obraz in s tem dodali piko na i celostni podobi.
Ni meje za dobre ideje
Hana Kotar je mlada podjetnica s čokoladno zgodbo, v katero jo je vpeljala babica, saj sta bili zelo povezani in že v Haninem zgodnjem otroštvu skupaj pekli slaščice. Njena slaščičarska zgodba je znana pod blagovno znamko Mama Paula. Tako je bilo namreč ime babici, za njim stoji tradicija, domačnost in tudi novo, zanimivo in drugačno. V podobo logotipa so ujeli babičin obraz in s tem dodali piko na i celostni podobi.
Ni meje za dobre ideje
Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.
Ni meje za dobre ideje
Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.
Zakladi naše dediščine
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
Zakladi naše dediščine
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
Zakladi naše dediščine
Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.
Zakladi naše dediščine
Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.
Ni meje za dobre ideje
Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef.
Ni meje za dobre ideje
Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef.
Ni meje za dobre ideje
V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico.
Ni meje za dobre ideje
V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico.
Ni meje za dobre ideje
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Ni meje za dobre ideje
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
Ni meje za dobre ideje
Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.
Ni meje za dobre ideje
Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.
Via positiva
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Via positiva
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Zakladi naše dediščine
Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame.
Zakladi naše dediščine
Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame.
zak
V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.
zak
V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.
Ni meje za dobre ideje
Zaradi razmer ob epidemiji smo spremenili marsikatero vsakdanjo navado. Mnogi pogrešajo prvo jutranjo kavo. Ob zaprtju lokalov je maturant Luka Jakopak že spomladi leta 2020 prišel na idejo postavitve premične mini kavarne. V predelani konjski prikolici. Odlična rešitev za kavoljube v času zaprtja lokalov, povpraševanja ima Luka veliko, tudi v ponudbi ob toplih napitkih še nekaj proizvodov ostalih njegovih mladih prijateljev, ki, tako kot on, iščejo poslovne priložnosti.
Ni meje za dobre ideje
Mladoskop
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Mladoskop
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Ni meje za dobre ideje
Po nove, vrhunske kulinarične okuse kar preko družbenih omrežij? Menije štirih hodov dostavijo kar na dom s priloženimi navodili za dokončanje jedi. Nove razmere rojevajo nove rešitve. Gašper Puhan z Galerije okusov je predstavil zanimiv projekt.
Ni meje za dobre ideje
Po nove, vrhunske kulinarične okuse kar preko družbenih omrežij? Menije štirih hodov dostavijo kar na dom s priloženimi navodili za dokončanje jedi. Nove razmere rojevajo nove rešitve. Gašper Puhan z Galerije okusov je predstavil zanimiv projekt.
Ni meje za dobre ideje
Športni center Baza je ljudem, ki dajo kaj na svoje dobro počutje in zdravje, ponudil zdrave obroke, ki nasitijo, a ne obtežijo. Polnovredni obrok, nujen in koristen posebej za vse s hitrim tempom življenja. Pogovarjali smo se z Davorjem Jovanovićem.
Ni meje za dobre ideje
Športni center Baza je ljudem, ki dajo kaj na svoje dobro počutje in zdravje, ponudil zdrave obroke, ki nasitijo, a ne obtežijo. Polnovredni obrok, nujen in koristen posebej za vse s hitrim tempom življenja. Pogovarjali smo se z Davorjem Jovanovićem.
Ni meje za dobre ideje
Urška, Maja, Graciela in Tina so iskale dobre rešitve z ekološkim odtisom pri plačevanju v restavracijah, gostilnah, lokalih in se posvetile tudi ostalim tiskanim materialom, ki so danes del poslovanja. Za okolje prijaznejše, pravijo dijakinje, bi bile telefonske aplikacije, preko katerih bi lahko vnaprej tudi naročali hrano, s tem pa bi uravnovesili tudi pretok gostov.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.
Zakladi naše dediščine
Svetovalnica
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.
Svetovalnica
Zakladi naše dediščine
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
Zakladi naše dediščine
Ni meje za dobre ideje
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
Zakladi naše dediščine
Ni meje za dobre ideje
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
Zakladi naše dediščine
Ni meje za dobre ideje
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Zakladi naše dediščine
Ni meje za dobre ideje
Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Zakladi naše dediščine
Informativni prispevki
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
Informativni prispevki
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.
Sol in luč
V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.
Dogodki
Sodelovali so:
Pogovor o
V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk.
Svetovalnica
Hrana poleti, kruh, marmelade in kompoti iz ribeza, borovnic, marelic, priloga iz kumar, bučke z mletim mesom ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
S svetnikom na ti
Že če pade sneg, je prijetno, da ti kdo skida pot ali vsaj malo uhodi gaz. In korak na izletu je neprimerno bolj …