Pred tedni se je  poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali. 

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se bo tudi letos spomnilo tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali vas Koroško Belo leta 1917, ko so italijanska letala bombardirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. V sredo, 14. avgusta ob 20.30, bodo na prostoru pred cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli dogodek tudi primerno obeležili. O tem je v imenu organizatorjev spregovoril Andrej Palovšnik.

Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.