Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Na nedavnem srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi so udeleženci ugotovili, da je okoljskih migrantov vse več. Vedno več je t.i. mešanih migracijskih tokov. Pomembne so tudi vrnitve tujcev nazaj v svoje države. Ker se v Evropi širi antibegunsko vzdušje, želijo združenja na različne načine predstaviti drugačno podobo beguncev. Več o tem nam je povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Na nedavnem srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi so udeleženci ugotovili, da je okoljskih migrantov vse več. Vedno več je t.i. mešanih migracijskih tokov. Pomembne so tudi vrnitve tujcev nazaj v svoje države. Ker se v Evropi širi antibegunsko vzdušje, želijo združenja na različne načine predstaviti drugačno podobo beguncev. Več o tem nam je povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je na predsednike vlad držav Evropske unije naslovilo izjavo: Naredimo Evropo znova humano. V oddaji jo je posredoval p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. Slišali smo še o njegovem srečanju s kardinalom Czernijem.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je na predsednike vlad držav Evropske unije naslovilo izjavo: Naredimo Evropo znova humano. V oddaji jo je posredoval p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. Slišali smo še o njegovem srečanju s kardinalom Czernijem.
Gradimo odprto družbo
Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Tudi za letošnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. 9., je papež Frančišek napisal poslanico. O katerih tematikah piše in kako je problematika beguncev in migrantov urejena pri nas, nam je povedal direktor JRS p. dr. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je kritično do novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Medtem ko so Združeni narodi politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom pozdravili kot zelo pozitiven korak, so nevladne organizacije za pomoč migrantom medtem ocenile, da bo dogovor povzročil še več smrti na morju. Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS pravi: „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda.
Gradimo odprto družbo
V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.
Gradimo odprto družbo
Gradimo odprto družbo
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.
Gradimo odprto družbo
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Sol in luč
Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?