V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.
Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-