Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Pojdite in učite

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Jure Sešek

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Jure Sešek

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Pojdite in učite

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Jure Sešek

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 3. 2020
Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi

Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi

Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

brazilijaruandabogdana kavčičmatjaž križnarmisijonidružbaduhovnost

Pojdite in učite

Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi
Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.
VEČ ...|22. 3. 2020
Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi
Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

Jure Sešek

brazilijaruandabogdana kavčičmatjaž križnarmisijonidružbaduhovnost

Pojdite in učite

VEČ ...|15. 3. 2020
Pogovor z Matjažem Križnarjem po obisku misijonov v Braziliji

Direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar se je vrni z obiska Brazilije, kjer je spoznaval uspehe dela in hvaležnost misijonark sester Agate Kociper in Metke Kastelic

Pogovor z Matjažem Križnarjem po obisku misijonov v Braziliji

Direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar se je vrni z obiska Brazilije, kjer je spoznaval uspehe dela in hvaležnost misijonark sester Agate Kociper in Metke Kastelic

misijonibrazilijamatjaž križnaragata kocipermetka kastelicamazonija

Pojdite in učite

Pogovor z Matjažem Križnarjem po obisku misijonov v Braziliji
Direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar se je vrni z obiska Brazilije, kjer je spoznaval uspehe dela in hvaležnost misijonark sester Agate Kociper in Metke Kastelic
VEČ ...|15. 3. 2020
Pogovor z Matjažem Križnarjem po obisku misijonov v Braziliji
Direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar se je vrni z obiska Brazilije, kjer je spoznaval uspehe dela in hvaležnost misijonark sester Agate Kociper in Metke Kastelic

Jure Sešek

misijonibrazilijamatjaž križnaragata kocipermetka kastelicamazonija

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki