Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 3. 2025
V oddaji o kulturi dve novici, ki sta povezani z arheologijo

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli arheološko razstavo Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju, na kateri so prvič predstavili arheološke najdbe, odkrite pri gradnji avtoceste v Pomurju. Na arheološkem najdišču v Budanjah so našli več predmetov, ki bi lahko razkrili lokacijo znamenite bitke pri Mrzli reki. 

V oddaji o kulturi dve novici, ki sta povezani z arheologijo

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli arheološko razstavo Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju, na kateri so prvič predstavili arheološke najdbe, odkrite pri gradnji avtoceste v Pomurju. Na arheološkem najdišču v Budanjah so našli več predmetov, ki bi lahko razkrili lokacijo znamenite bitke pri Mrzli reki. 

kulturaarheologijaBranko KermanJanka IsteničBitka pri Mrzli rekiŽivljenje iz zemljeBudanjePomurski muzej Murska Sobota

Kulturni utrinki

V oddaji o kulturi dve novici, ki sta povezani z arheologijo

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli arheološko razstavo Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju, na kateri so prvič predstavili arheološke najdbe, odkrite pri gradnji avtoceste v Pomurju. Na arheološkem najdišču v Budanjah so našli več predmetov, ki bi lahko razkrili lokacijo znamenite bitke pri Mrzli reki. 

VEČ ...|24. 3. 2025
V oddaji o kulturi dve novici, ki sta povezani z arheologijo

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli arheološko razstavo Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju, na kateri so prvič predstavili arheološke najdbe, odkrite pri gradnji avtoceste v Pomurju. Na arheološkem najdišču v Budanjah so našli več predmetov, ki bi lahko razkrili lokacijo znamenite bitke pri Mrzli reki. 

Jože Bartolj

kulturaarheologijaBranko KermanJanka IsteničBitka pri Mrzli rekiŽivljenje iz zemljeBudanjePomurski muzej Murska Sobota

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 3. 2025
Od Pliberka do Traberka - Izvori Goriškosti - Arheologija Bohinj

Minuli konec tedna začelo tradicionalno srečanje odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, ki povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je razpisala mednarodni skladateljski natečaj za zborovske skladbe z naslovom Izvori goriškosti. V naselju Studor v Bohinju odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil ta poseljen že pred vsaj 2500 leti. 

Od Pliberka do Traberka - Izvori Goriškosti - Arheologija Bohinj

Minuli konec tedna začelo tradicionalno srečanje odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, ki povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je razpisala mednarodni skladateljski natečaj za zborovske skladbe z naslovom Izvori goriškosti. V naselju Studor v Bohinju odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil ta poseljen že pred vsaj 2500 leti. 

kulturaarheologijaOd Pliberka do Traberka

Kulturni utrinki

Od Pliberka do Traberka - Izvori Goriškosti - Arheologija Bohinj

Minuli konec tedna začelo tradicionalno srečanje odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, ki povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je razpisala mednarodni skladateljski natečaj za zborovske skladbe z naslovom Izvori goriškosti. V naselju Studor v Bohinju odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil ta poseljen že pred vsaj 2500 leti. 

VEČ ...|10. 3. 2025
Od Pliberka do Traberka - Izvori Goriškosti - Arheologija Bohinj

Minuli konec tedna začelo tradicionalno srečanje odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, ki povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je razpisala mednarodni skladateljski natečaj za zborovske skladbe z naslovom Izvori goriškosti. V naselju Studor v Bohinju odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil ta poseljen že pred vsaj 2500 leti. 

Jože Bartolj

kulturaarheologijaOd Pliberka do Traberka

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2024
Arheološka izkopavanja Ptuj

Na vrhu ptujske panorame so arheologi izkopali obrambni zid s stolpom in temelje stavbe, za katero domnevajo, da je svetišče. O tem sta v Kulturnih utrinkih spregovorili znanstvena svetnica Jana Horvat in namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič.

Arheološka izkopavanja Ptuj

Na vrhu ptujske panorame so arheologi izkopali obrambni zid s stolpom in temelje stavbe, za katero domnevajo, da je svetišče. O tem sta v Kulturnih utrinkih spregovorili znanstvena svetnica Jana Horvat in namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič.

kulturaarheologijaPetovionaptujska panoramaJana HorvatAna Kovačič

Kulturni utrinki

Arheološka izkopavanja Ptuj

Na vrhu ptujske panorame so arheologi izkopali obrambni zid s stolpom in temelje stavbe, za katero domnevajo, da je svetišče. O tem sta v Kulturnih utrinkih spregovorili znanstvena svetnica Jana Horvat in namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič.

VEČ ...|29. 7. 2024
Arheološka izkopavanja Ptuj

Na vrhu ptujske panorame so arheologi izkopali obrambni zid s stolpom in temelje stavbe, za katero domnevajo, da je svetišče. O tem sta v Kulturnih utrinkih spregovorili znanstvena svetnica Jana Horvat in namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič.

Jože Bartolj

kulturaarheologijaPetovionaptujska panoramaJana HorvatAna Kovačič

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2024
Dobitniki arheoloških odličij - Razstava fotografij v Knjižnici slepih in slabovidnih

Dobitnica arheološkega odličja za življenjsko delo je Sneža Tecco Hvala, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju arheologije. Priznanji sta prejeli še razstava pod vodstvom Daše Pavlovič »Čivki iz preteklosti« ter Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione. Zahvalno listino so tokrat namenili Vinku Gradišarju.  V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, so odprli mednarodno, inkluzivno fotografsko razstavo Nevidni svet. 

Dobitniki arheoloških odličij - Razstava fotografij v Knjižnici slepih in slabovidnih

Dobitnica arheološkega odličja za življenjsko delo je Sneža Tecco Hvala, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju arheologije. Priznanji sta prejeli še razstava pod vodstvom Daše Pavlovič »Čivki iz preteklosti« ter Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione. Zahvalno listino so tokrat namenili Vinku Gradišarju.  V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, so odprli mednarodno, inkluzivno fotografsko razstavo Nevidni svet. 

kulturalikovna umetnostarheologijaSneža Tecco HvalaAnja RagoličDaša PavlovičVinko Gradišar

Kulturni utrinki

Dobitniki arheoloških odličij - Razstava fotografij v Knjižnici slepih in slabovidnih

Dobitnica arheološkega odličja za življenjsko delo je Sneža Tecco Hvala, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju arheologije. Priznanji sta prejeli še razstava pod vodstvom Daše Pavlovič »Čivki iz preteklosti« ter Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione. Zahvalno listino so tokrat namenili Vinku Gradišarju.  V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, so odprli mednarodno, inkluzivno fotografsko razstavo Nevidni svet. 

VEČ ...|12. 6. 2024
Dobitniki arheoloških odličij - Razstava fotografij v Knjižnici slepih in slabovidnih

Dobitnica arheološkega odličja za življenjsko delo je Sneža Tecco Hvala, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju arheologije. Priznanji sta prejeli še razstava pod vodstvom Daše Pavlovič »Čivki iz preteklosti« ter Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione. Zahvalno listino so tokrat namenili Vinku Gradišarju.  V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, so odprli mednarodno, inkluzivno fotografsko razstavo Nevidni svet. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostarheologijaSneža Tecco HvalaAnja RagoličDaša PavlovičVinko Gradišar

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja
VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 7. 2023
Monografija o gradiščih na Notranjskem Od Okre do Albijske gore

Monografija o gradiščih na Notranjskem Od Okre do Albijske gore

kulturaarheologijaBoštjan LaharnarOd Okre do Albijske gore

Kulturni utrinki

Monografija o gradiščih na Notranjskem Od Okre do Albijske gore
VEČ ...|28. 7. 2023
Monografija o gradiščih na Notranjskem Od Okre do Albijske gore

Jože Bartolj

kulturaarheologijaBoštjan LaharnarOd Okre do Albijske gore

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 3. 2023
Arheologija Gorenja vas Poljane in Ljubija - Tekmovanje Temsig

Kulturni utrinki

Arheologija Gorenja vas Poljane in Ljubija - Tekmovanje Temsig
VEČ ...|2. 3. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 8. 2021
Z arheologijo povezani dogodki v Novem mestu, Ptuju in Preddvoru

Z arheologijo povezani dogodki v Novem mestu, Ptuju in Preddvoru

kulturaarheologija

Kulturni utrinki

Z arheologijo povezani dogodki v Novem mestu, Ptuju in Preddvoru
VEČ ...|17. 8. 2021
Z arheologijo povezani dogodki v Novem mestu, Ptuju in Preddvoru

Jože Bartolj

kulturaarheologija

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 11. 2025
V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Naš pogled

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Via positiva

VEČ ...|6. 11. 2025
Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Nataša Ličen

pogovorodnosiglasbadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 11. 2025
V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2025
Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostvoščilnicedlibIvo Prančič