O klasiki drugače

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

O klasiki drugače

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Jure Sešek

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 7. 2021
Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

glasbaklasikaEuropa Cantat

O klasiki drugače

Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

VEČ ...|25. 7. 2021
Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Tadej SadarJure Sešek

glasbaklasikaEuropa Cantat

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 7. 2021
Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

glasbaklasikaeuropa CantatPrimožič Matej

O klasiki drugače

Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

VEČ ...|18. 7. 2021
Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

Tadej SadarJure Sešek

glasbaklasikaeuropa CantatPrimožič Matej

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 5. 2021
Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

kulturaglasbaMatej PrimožičEuropa Cantat

Kulturni utrinki

Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat
VEČ ...|14. 5. 2021
Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

Jože Bartolj

kulturaglasbaMatej PrimožičEuropa Cantat

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 4. 2021
Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

glasbaklasikazborovskaEuropa Cantat

O klasiki drugače

Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

VEČ ...|25. 4. 2021
Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

Tadej Sadar

glasbaklasikazborovskaEuropa Cantat

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Naš pogled

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Od slike do besede

VEČ ...|4. 11. 2025
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|4. 11. 2025
Smrt otroka v času nosečnosti in žalovanje

Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta  v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.

Smrt otroka v času nosečnosti in žalovanje

Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta  v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

spontani splavžalovanjeodnosiživljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Matjaž Merljak

družbarojaki