Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.
VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Matjaž Merljak

inforojaki

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 2. 2020
Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

bolezenduhovnosttrpljenje

Vstani in hodi

Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?
So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.
VEČ ...|23. 2. 2020
Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?
So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

Tone Planinšek

bolezenduhovnosttrpljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

zdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Alen Salihović

zdravstvopogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Globine

O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Radijska kateheza

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.
VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Damijana Medved

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.
VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

upanjestarostbolezenzdravjevera

Klepet z Metko Klevišar

Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.
VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Damijana Medved

upanjestarostbolezenzdravjevera

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Alen Salihović

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Klepet z Metko Klevišar

Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.
VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Damijana Medved

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Radijska kateheza

Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Damijana Medved

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Klepet z Metko Klevišar

Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.
VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Damijana Medved

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov

Vstani in hodi

Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019

Duhovna misel

VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

duhovnost

Duhovna misel

Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)
VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Radijska kateheza

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Damijana Medved

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

duhovnostbolezenromanje

Radijska kateheza

Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Damijana Medved

duhovnostbolezenromanje

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.
VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Damijana Medved

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine

Alkoholizem, bolezen družine

pogovorsvetovanje

Iz Betanije

Alkoholizem, bolezen družine
VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine

Mateja Subotičanec

pogovorsvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.
VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Damijana Medved

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Via positiva

Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.
VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Nataša Ličen

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Toni Brinjovc

Radijski misijon 2019

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.
VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Damijana Medved

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Iz Betanije

VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

avtizembolezen

Iz Betanije

Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.
VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Mateja Subotičanec

avtizembolezen

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

trpljenjebolezenbolnikiduhovnost

Radijska kateheza

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

trpljenjebolezenbolnikiduhovnost

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom

V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Papeževa poslanica bolnikom

V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

bolezeninvalidnost

Vstani in hodi

Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.
VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Tone Planinšek

bolezeninvalidnost

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

bolezenstarostlurdpapež

Radijska kateheza

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezenstarostlurdpapež

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

bolezenstarostzdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.
VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Damijana Medved

bolezenstarostzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|25. 1. 2019
Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči

V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči

V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

naravaalpinizemledno plezanjebolezenpresaditev pljuč

Doživetja narave

Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči
V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!
VEČ ...|25. 1. 2019
Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči
V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

Blaž Lesnik

naravaalpinizemledno plezanjebolezenpresaditev pljuč

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

duhovnostbolezenstarost

Radijska kateheza

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Damijana Medved

duhovnostbolezenstarost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Svetovalnica

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.
VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Blaž Lesnik

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Naš gost

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Petkov večer

VEČ ...|9. 11. 2018
70 let Aleksandra Mežka

Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

70 let Aleksandra Mežka

Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

glasbapogovor

Petkov večer

70 let Aleksandra Mežka
Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.
VEČ ...|9. 11. 2018
70 let Aleksandra Mežka
Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

Jure Sešek

glasbapogovor

Iz Betanije

VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

duhovnostpogovorbolezenvera

Iz Betanije

Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...
VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorbolezenvera

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2018
Na šarko odporne sorte sliv

Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

Na šarko odporne sorte sliv

Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na šarko odporne sorte sliv
Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.
VEČ ...|19. 9. 2018
Na šarko odporne sorte sliv
Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 9. 2018
Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih

Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih

Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih
Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
VEČ ...|14. 9. 2018
Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih
Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Svetovalnica

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.
VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Blaž Lesnik

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

paliativna oskrba

Svetovalnica

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

paliativna oskrba

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2018
dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap

V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap

V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Svetovalnica

dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap
V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
VEČ ...|30. 4. 2018
dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap
V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Andrej Šinko

Mladoskop

VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman

Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

Pričevanje - Helena Rozman

Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

mladipričevanje

Mladoskop

Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

Nataša Ličen

mladipričevanje

Za sožitje

VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.
VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Robert Božič

kmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2020
Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Mateja Subotičanec

svetovanjeizobraževanjeotrociodnosi

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 3. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2020
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|29. 3. 2020
Sv. Bertold

Za nasmeh

VEČ ...|29. 3. 2020
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|29. 3. 2020
Vremenska napoved 29. marec 2020

Vremenska napoved 29. marec 2020

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 3. 2020
Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosipogovorsvetovanje