Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 6. 2025
K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

družbarojakicerkevargentina

Slovencem po svetu in domovini

K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

VEČ ...|4. 6. 2025
K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Petkov večer

VEČ ...|6. 12. 2024
Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

harmonikatangoArgentina

Petkov večer

Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

VEČ ...|6. 12. 2024
Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

Marjan Bunič

harmonikatangoArgentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2024
Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

družbarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

VEČ ...|1. 12. 2024
Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

Matjaž Merljak

družbarojakiargentina

Od slike do besede

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Od slike do besede

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Mateja Subotičanec

Mladoskop

VEČ ...|27. 10. 2023
Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Mladoskop

Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

VEČ ...|27. 10. 2023
Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Nataša Ličen

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 1. 2023
Martin Sušnik, Argentina

Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.

Martin Sušnik, Argentina

Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.

družbainfo

Z ljudmi na poti

Martin Sušnik, Argentina

Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.

VEČ ...|8. 1. 2023
Martin Sušnik, Argentina

Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.

Andrej Šinko

družbainfo

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče