Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 7. 2025
Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

družbarojakimladiargentinacerkevstuttgartnemčija

Slovencem po svetu in domovini

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

VEČ ...|13. 7. 2025
Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Matjaž Merljak

družbarojakimladiargentinacerkevstuttgartnemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 6. 2025
K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

družbarojakicerkevargentina

Slovencem po svetu in domovini

K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

VEČ ...|4. 6. 2025
K Njej se zatekajo še po 80-ih letih

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Petkov večer

VEČ ...|6. 12. 2024
Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

harmonikatangoArgentina

Petkov večer

Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

VEČ ...|6. 12. 2024
Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

Marjan Bunič

harmonikatangoArgentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2024
Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

družbarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

VEČ ...|1. 12. 2024
Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

Matjaž Merljak

družbarojakiargentina

Od slike do besede

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Od slike do besede

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Mateja Subotičanec

Mladoskop

VEČ ...|27. 10. 2023
Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Mladoskop

Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

VEČ ...|27. 10. 2023
Misijoni Pota - Jordanija, Argentina in Indija

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Nataša Ličen

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|3. 10. 2025
Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijavesoljevzgojaopazovanjenarava

Naš gost

VEČ ...|4. 10. 2025
p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Marjan Bunič

spominživljenje

Radijski roman

VEČ ...|9. 10. 2025
Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 10. 2025
Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Nataša Ličen

družbaodnosikultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan