Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Spoznanje več, predsodek manj
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
Spoznanje več, predsodek manj
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Spoznanje več, predsodek manj
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Moja zgodba
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Moja zgodba
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Duhovna misel
Tesar je končal naporen in trd delovni dan. Žaga se mu je pokvarila in motor majhnega tovornjaka mu ni hotel vžgati. Ko je vozil delovodjo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.