Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|16. 5. 2020
Poslovil se je dr. France Bernik
Poslovil se je dr. France Bernik
VEČ ...|16. 5. 2020
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
družba izobraževanje komentar kultura mladi odnosi pogovor vzgoja
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
družba izobraževanje komentar kultura mladi odnosi pogovor vzgoja
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.
Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.
Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.
VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.
VEČ ...|21. 3. 2020
Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.
Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.
Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.
VEČ ...|21. 3. 2020
Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.
VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|29. 2. 2020
Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih
Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih
VEČ ...|29. 2. 2020
VEČ ...|22. 2. 2020
V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.
V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.
V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.
VEČ ...|22. 2. 2020
V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.
VEČ ...|15. 2. 2020
dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!
dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!
dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!
VEČ ...|15. 2. 2020
dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!
VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
Benjamin Žnidaršič Zavod Ars Viva Podcerkev invalidnost ustvarjalnost
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
Benjamin Žnidaršič Zavod Ars Viva Podcerkev invalidnost ustvarjalnost
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|11. 1. 2020
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.
družba duhovnost misijoni Matjaž križnar Misijonsko središče Slovenije župnija Nove Jarše
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.
VEČ ...|11. 1. 2020
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.
družba duhovnost misijoni Matjaž križnar Misijonsko središče Slovenije župnija Nove Jarše
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|21. 12. 2019
Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.
Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.
Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.
VEČ ...|21. 12. 2019
Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
Borut Korun Stara Grčija popotnik Južna Amerika pisatelj kajak
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
Borut Korun Stara Grčija popotnik Južna Amerika pisatelj kajak
VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
VEČ ...|23. 11. 2019
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.
VEČ ...|23. 11. 2019
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha
VEČ ...|12. 10. 2019
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Priporočamo
|
Aktualno
Naš pogled
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
Program zadnjega tedna
VEČ ...|3. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič
Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.
Komentar tedna
VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog
Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Kulturni utrinki
VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival
Komentar Časnik.si
VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.
Spominjamo se
VEČ ...|3. 6. 2020
Spominjamo se dne 3. 6.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
