Terapija s konji in terapija s pomočjo umetnosti

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica DEOS centra starejših Notranje Gorice. V oddaji je med drugim predstavila terapijo s konji ter terapijo s pomočjo umetnosti, v okviru katere pripravljajo likovno kolonijo. Če bo epidimiološka slika primerna bodo tudi letos organizirali možnost počitnikovanja v domu starejših v zameno za družabništvo starejšim.

6. 6. 2021
Terapija s konji in terapija s pomočjo umetnosti

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica DEOS centra starejših Notranje Gorice. V oddaji je med drugim predstavila terapijo s konji ter terapijo s pomočjo umetnosti, v okviru katere pripravljajo likovno kolonijo. Če bo epidimiološka slika primerna bodo tudi letos organizirali možnost počitnikovanja v domu starejših v zameno za družabništvo starejšim.

Damijana Medved

VEČ ...|6. 6. 2021
Terapija s konji in terapija s pomočjo umetnosti

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica DEOS centra starejših Notranje Gorice. V oddaji je med drugim predstavila terapijo s konji ter terapijo s pomočjo umetnosti, v okviru katere pripravljajo likovno kolonijo. Če bo epidimiološka slika primerna bodo tudi letos organizirali možnost počitnikovanja v domu starejših v zameno za družabništvo starejšim.

Damijana Medved

pogovordružbastarejšiepidemijadružabništvolikovna kolonija

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Odnosi so bistvo vsega

V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim. 

Odnosi so bistvo vsega

V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim. 

odnosiodpuščanjeiskrenosthospicljubezenrenata jakob roban

Nedeljski klepet

Odnosi so bistvo vsega

V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim. 

VEČ ...|1. 2. 2026
Odnosi so bistvo vsega

V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim. 

Jon Kanjir

odnosiodpuščanjeiskrenosthospicljubezenrenata jakob roban

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

pogovordružba

Nedeljski klepet

Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

VEČ ...|4. 1. 2026
Življenje brez obžalovanj

Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.

Damijana Medved

pogovordružba

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Pomen družbe v procesu umiranja

Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.

Pomen družbe v procesu umiranja

Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.

umiranjepogovoržalovanjebolezenhospicsočutje

Nedeljski klepet

Pomen družbe v procesu umiranja

Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.

VEČ ...|7. 12. 2025
Pomen družbe v procesu umiranja

Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.

Damijana Medved

umiranjepogovoržalovanjebolezenhospicsočutje

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Nedeljski klepet

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

VEČ ...|2. 11. 2025
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Do kdaj živim? - 30 let Slovenskega društva Hospic

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

Do kdaj živim? - 30 let Slovenskega društva Hospic

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

hospicživljenjesmrtumiranjesočutje

Nedeljski klepet

Do kdaj živim? - 30 let Slovenskega društva Hospic

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

VEČ ...|5. 10. 2025
Do kdaj živim? - 30 let Slovenskega društva Hospic

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

Jon Kanjir

hospicživljenjesmrtumiranjesočutje

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Sprehod za spomin

September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.

Sprehod za spomin

September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.

SpominčicaAlzheimerdemencaŠtefanija Lukič Zlobecsprehod za spomin

Nedeljski klepet

Sprehod za spomin

September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.

VEČ ...|7. 9. 2025
Sprehod za spomin

September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.

Damijana Medved

SpominčicaAlzheimerdemencaŠtefanija Lukič Zlobecsprehod za spomin

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Sočutje, spoštovanje in dostojanstvo umirajočih

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

Sočutje, spoštovanje in dostojanstvo umirajočih

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

sočutjespoštovanjedostojanstvoumiranjesmrtžalovanje

Nedeljski klepet

Sočutje, spoštovanje in dostojanstvo umirajočih

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

VEČ ...|3. 8. 2025
Sočutje, spoštovanje in dostojanstvo umirajočih

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

Damijana Medved

sočutjespoštovanjedostojanstvoumiranjesmrtžalovanje

Nedeljski klepet

VEČ ... |
Hvaležnost

V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.

Hvaležnost

V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.

hvaležnostživljenjestarostzavedanjezaupanje

Nedeljski klepet

Hvaležnost

V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.

VEČ ...|6. 7. 2025
Hvaležnost

V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.

Damijana Medved

hvaležnostživljenjestarostzavedanjezaupanje

Nedeljski klepet

Nedeljski klepet

Z Nedeljskim klepetom nadaljujemo cikel oddaj, ki smo jih pripravljali z Metko Klevišar; tokrat pa bomo h klepetu vabili različne sogovornike. Dotikamo se najrazličnejših življenjskih vprašanj, ki osmišljajo naše bivanje; zato da bi v vseh življenjskih obdobjih in situacijah živeli bolj polno in bolj zadovoljno ter se s hvaležnostjo zazirali v življenje.

Damijana Medved

Damijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče