Is podcast Božja ljubezen se je učlovečila za nas Is podcast
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

komentar božič spomin Brezje Marija

4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

komentarbožičspominBrezjeMarija

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

komentar

Komentar tedna

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

komentar

Komentar tedna

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

Alenka Puhar

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

komentar politika družba

Komentar tedna

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant

komentar politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|7. 4. 2023
P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

komentar družba duhovnost politika

Komentar tedna

P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

VEČ ...|7. 4. 2023
P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah

komentar družba duhovnost politika

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

P. Peter Lah

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 5. 2023
Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZSDamjan Jerič

Sol in luč

VEČ ...|30. 5. 2023
Victor Manuel Fernandez: 5 minut s Svetim Duhom

Včasih nam doživljanje lepote trenutka ukrade strah pred minevanjem. Sveti Duh nas lahko osvobodi tega strahu in temin duše, pa tudi svetuje kako biti sredi težav polni upanja, trdnosti in veselja. Nekaj navdihujočih odlomkov iz knjige smo predstavili v tokratni oddaji. Klnjiga pa je izšla pri založbi Družina.

Victor Manuel Fernandez: 5 minut s Svetim Duhom

Včasih nam doživljanje lepote trenutka ukrade strah pred minevanjem. Sveti Duh nas lahko osvobodi tega strahu in temin duše, pa tudi svetuje kako biti sredi težav polni upanja, trdnosti in veselja. Nekaj navdihujočih odlomkov iz knjige smo predstavili v tokratni oddaji. Klnjiga pa je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|1. 6. 2023
Angel ganjenosti

Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …

Angel ganjenosti

Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 6. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. junij 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. junij 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 6. 2023
Koncert SiBRASS

V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem. 

Koncert SiBRASS

V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem. 

Alen Salihović

kulturaglasba

Spominjamo se

VEČ ...|2. 6. 2023
Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2023
Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravakmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|2. 6. 2023
Gospod Jezus, ti si neskončno dober

Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).

Gospod Jezus, ti si neskončno dober

Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).

Pavle Ravnohrib

duhovnost