Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovor družba odnosi

16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

družba odnosi kultura

Via positiva

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Nataša Ličen

družba odnosi kultura

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

kultura zgodovina dediščina družba

Via positiva

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina družba

Via positiva

VEČ ...|25. 9. 2025
Zamik starševstva vse večji izziv tudi za medicino - reproduktivno okno

Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.   

Zamik starševstva vse večji izziv tudi za medicino - reproduktivno okno

Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.   

zdravje medicina pogovor družba

Via positiva

Zamik starševstva vse večji izziv tudi za medicino - reproduktivno okno

Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.   

VEČ ...|25. 9. 2025
Zamik starševstva vse večji izziv tudi za medicino - reproduktivno okno

Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.   

Nataša Ličen

zdravje medicina pogovor družba

Via positiva

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

kultura družba pogovor

Via positiva

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Nataša Ličen

kultura družba pogovor

Via positiva

VEČ ...|11. 9. 2025
Milan Mandeljc - Učitelj leta 2025

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. 

Milan Mandeljc - Učitelj leta 2025

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. 

družba izobraževanje okolje pogovor vzgoja odnosi

Via positiva

Milan Mandeljc - Učitelj leta 2025

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. 

VEČ ...|11. 9. 2025
Milan Mandeljc - Učitelj leta 2025

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. 

Nataša Ličen

družba izobraževanje okolje pogovor vzgoja odnosi

Via positiva

VEČ ...|4. 9. 2025
Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

pogovor družba zdravje

Via positiva

Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

VEČ ...|4. 9. 2025
Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

Nataša Ličen

pogovor družba zdravje

Via positiva

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

narava kultura kmetijstvo pogovor

Via positiva

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

Nataša Ličen

narava kultura kmetijstvo pogovor

Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Komentar tedna

VEČ ...|10. 10. 2025
Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 10. 2025
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Radijski roman

VEČ ...|16. 10. 2025
Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 10. 2025
Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan