Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.
Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.
otroci s prilagojenim programomavtistiotroci z duševno motnjosvetovanje
Življenje išče pot
Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.
Življenje išče pot
Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.
Življenje išče pot
Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek, Ker živimo dlje in smo bolj zdravi, je po odhodu v pokoj čas za tiste stvari, ki jih prej nismo mogli storiti. Sama se med drugim uči igranja citer in vodi literarni krožek.
Življenje išče pot
Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek, Ker živimo dlje in smo bolj zdravi, je po odhodu v pokoj čas za tiste stvari, ki jih prej nismo mogli storiti. Sama se med drugim uči igranja citer in vodi literarni krožek.
Življenje išče pot
Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca. Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?
Življenje išče pot
Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca. Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?
Življenje išče pot
Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.
Življenje išče pot
Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.
Življenje išče pot
Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.
Življenje išče pot
Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.
Življenje išče pot
S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič .
Življenje išče pot
S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič .
Življenje išče pot
Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.
Življenje išče pot
Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.
Življenje išče pot
Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.
Življenje išče pot
Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.
Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Komentar tedna
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.
Kulturni utrinki
V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.