Is podcast
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj,« je bil naš gost profesor dr. Žiga Turk. Z njim smo spregovorili o povolilni evropski matematiki, o izključevanju strank iz odločanja pa tudi o odprtju olimpijskih iger in zanimivi boksarski tekmi na njih. Nismo mogli tudi mimo pestrega domačega dogajanja, ki je z obtoženima ruskima vohunoma pristala v središču svetovne pozornosti, vsaj tako meni vlada, ki pa še vedno ni razrešila stavke zdravnikov, medtem, ko se slovensko zdravstvo utaplja v problemih.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj,« je bil naš gost profesor dr. Žiga Turk. Z njim smo spregovorili o povolilni evropski matematiki, o izključevanju strank iz odločanja pa tudi o odprtju olimpijskih iger in zanimivi boksarski tekmi na njih. Nismo mogli tudi mimo pestrega domačega dogajanja, ki je z obtoženima ruskima vohunoma pristala v središču svetovne pozornosti, vsaj tako meni vlada, ki pa še vedno ni razrešila stavke zdravnikov, medtem, ko se slovensko zdravstvo utaplja v problemih.
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Bogataš iz New Yorka je potoval z ladjo v ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
Ob tradicionalnem festivalu verne mladine v Stični smo se pogovarjali z dr. Janezom Grilom, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj let tudi medškofijski asistent za študente. Še danes se govori o številčnejši udeležbi mladih iz Slovenije na več srečanjih po Evropi v osemdesetih letih, bil je tudi v pripravljalnem odboru za oba papeževa obiska, član komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ter nekaj let tudi vodja tiskovnega urada in še marsikaj. Bil je predavatelj pastoralne sociologije na Teološki fakulteti, dejaven publicist in med drugim tudi velik ljubitelj gora - prejel je zlati znak Planinske zveze Slovenije, najbolj pa ga širša javnost pozna po dvajsetletnem zavzetem delu urednika in vodje založbe Družina, katoliškega tednika, kjer je izdatno prispeval k razmahu izdajateljske dejavnosti. V novomeški škofiji je zdaj stolni prošt.
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.
Pogovor je bil posvečen modrosti križa, saj smo 14. septembra praznovali Povišanje svetega Križa. Predstavili smo tudi namen Dneva žalujočih, ki je po novem 15. septembra ter nakazali načine, kako smo v pomoč osebi, ki žaluje.
Najprej boste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Nadaljevali bomo s prvimi nedeljskimi večernicami 25. nedelje med letom in rožnim vencem, ki ga bomo molili za mlade, ki so danes srečali v Stični. Ker bo 23. septembra godovni praznik sv. patra Pija, bomo njemu v čast zmolili litanije. Molili pa bomo tudi litanije na čast blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku, ki ima svoj godovni praznik 24. septembra. Zadnje dejanje bo radijska kateheza, v kateri se bomo pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem. Pogovor bo posvečen modrosti križa, saj smo 14. septembra praznovali Povišanje svetega Križa. Predstavili bomo tudi namen Dneva žalujočih, ki je po novem 15. septembra ter nakazali načine, kako smo v pomoč osebi, ki žaluje.