Is podcast
So ideologi in pedagogi tedanjega časa imeli zelo prav, ko so Boga in vero obravnavali kot nekaj …
So ideologi in pedagogi tedanjega časa imeli zelo prav, ko so Boga in vero obravnavali kot nekaj …
So ideologi in pedagogi tedanjega časa imeli zelo prav, ko so Boga in vero obravnavali kot nekaj …
O, saj vem, da veš, zakaj se k tebi še posebej priliznjeno obračam. Pa da ne bo pomote …
O, saj vem, da veš, zakaj se k tebi še posebej priliznjeno obračam. Pa da ne bo pomote …
Ko bi te imenoval s tvojim polnim imenom, bi še ti morda ne trznila, vsak drug pa bi bil skoraj gotovo mislil, da se obračam h kaki kraljici. A vseeno poskusiva. Torej: Moja ljuba sveta Jeanne-Françoise Frémyot de Chantal …
Ko bi te imenoval s tvojim polnim imenom, bi še ti morda ne trznila, vsak drug pa bi bil skoraj gotovo mislil, da se obračam h kaki kraljici. A vseeno poskusiva. Torej: Moja ljuba sveta Jeanne-Françoise Frémyot de Chantal …
Nič čudnega torej ni, da je toliko papežev mučencev, ti ljubi Damaz I., pa si eden redkih …
Nič čudnega torej ni, da je toliko papežev mučencev, ti ljubi Damaz I., pa si eden redkih …
Kot otrok sem se bal marsičesa: teme najbolj! Ali pa biti sam doma! Pa dve glavi večjega, hudobnega …
Kot otrok sem se bal marsičesa: teme najbolj! Ali pa biti sam doma! Pa dve glavi večjega, hudobnega …
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …
Oprosti mi, prosim, ker bom na tak lep svetek, kot je današnji, malce pojamral …
Oprosti mi, prosim, ker bom na tak lep svetek, kot je današnji, malce pojamral …
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot …
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Z gostom smo se ustavili pri prvem poročilu o vladavini prava v ustanovah EU. To kaže, da tudi najvišje ustanove evropske povezave niso imune pred kršitvami. Na podoben način bi lahko presojali tudi vladavino prava v najvišjih ustanovah naše države. V oddaji se bomo dotaknili tudi aktualnih zunanjepolitičnih tem od nove komisije EU in sestavljanja Trumpove vladne ekipe v ZDA, do vojnih žarišč v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Govorili smo prezgodaj rojenih otrocih, za katere je v naši državi zelo dobro poskrbljeno. Babica Rosemarie Franc in strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice nam je pojasnila, katere so najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo in kateri strokovnjaki se z njimi ukvarjajo.
Tema oddaje je bila povezana z odvisnostjo od nikotina, saj uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med dijaki hitro narašča. O posledicah smo govorili z gostjo Heleno Koprivnikar, višjo zdravnico specialistko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.