Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba - v tem letu slavi 162 let, je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila pesniški natečaj za dijake in študente. Na njem lahko sodelujejo tudi mladi iz zamejstva in sveta, in sicer z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku. Slovenska matica je za dijake in študente, tudi iz zamejstva, objavila še natečaj za najboljši filozofski esej. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci lahko za študijski material izberejo novo knjigo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I, ki je izšla pri zbirki Filozofska knjižnica Slovenske matice. Rok za prijavo za oba natečaja je podaljšan do 31. oktobra.

To jesen bosta Primorsko znova preplavljali slovenska beseda in pesem, ki bosta prišli z avstrijske Koroške. Nocoj se začenjajo že 22. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Izjemni niz dogodkov, ki že od leta 1983 neutrudno gradi kulturne mostove med zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, tokrat prinaša bogat prerez sodobne koroške ustvarjalnosti rojakom v Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem. Nocoj bo v Peterlinovi dvorani v Trstu odprtje razstave Mire Blažej in recital Rad bi bil s teboj. Potem pa se bodo do 29. oktobra zvrstili še recital Srečko in jaz, lutkovna predstava Pika po našem, srečanje mladinskih glasbenih šol, predstavitev publikacij in politična okrogla miza. V soboto, 24. oktobra, bo v Ovčji vasi sveta maša, pri kateri bo sodeloval Cerkveni pevski zbor iz Loč. Koroške kulturne dneve sooblikujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Združenje don Mario Černet iz Ovčje vasi in Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev.

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je skupaj z državno sekretarko dr. Heleno Jaklitsch ta teden obiskala slovensko narodno skupnost na obrobju slovenstva - v Videmski pokrajini v Italiji, in sicer Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko dolino, Čedad, Špeter in Sveti Lenart. S predstavniki skupnosti sta govorili o slovenskem jeziku, izobraževanju, razvoju in priložnostih za mlade. Poudarjena je bila potreba po nadaljevanju poučevanja slovenščine in slovenski duhovni oskrbi, tudi na Svetih Višarjah, opozorjeno je bilo na potrebo po strokovni podpori manjšim kmetijam in razvojni priložnosti za mlade. Udeležili sta se spominske slovesnosti, ki je bila posvečena msgr. Marinu Qualizzi, zadnjemu beneškoslovenskemu duhovniku, Čedermacu, ki se je s tega sveta poslovil lani. Trg pred cerkvijo v Svetem Lenartu so poimenovali po njem in se tako poklonili njegovemu dolgoletnemu delu za slovenski jezik in ljudi Benečije. Predstavili so tudi knjigo njegovih spominov. Ministrica Suzana Lep Šimenko je ob koncu izrazila zadovoljstvo nad delovanjem slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini in nad njenimi prizadevanji za ohranjanje slovenstva.

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so danes končali jesensko pastoralno konferenco na slovenski obali, v Strunjanu. Govorili so o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej o prihodnosti slovenskih domov, nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori. Pomemben del pastoralne konference je bil tudi pogled v prihodnost mesečnika Naša luč. Izseljenske duhovnike so obiskali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, in pa krajevni škof Peter Štumpf, in pa upokojeni koprski škof Jurij Bizjak.

Oktober je tu in z njim eden izmed vrhuncev kulturnega utripa na avstrijskem Koroškem. V Šmihelu pri Pliberku se bo nocoj začel 26. mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Letošnji spored ponuja pestro izbiro za vse generacije – od igrivih predstav za najmlajše in globokih uprizoritev za mladino ter odrasle do prav posebnega filmskega večera. Poleg klasičnega lutkovnega gledališča bo festival letos obogatila umetnost kamišibaja – t.j. tradicionalna japonska oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Predstave bodo sicer potekale v Farni dvorani v Šmihelu, nocojšnji začetek festivala pa bo v Kulturnem domu v Pliberku s predstavo »Cankar«. Uprizoritev lutkovnega gledališča Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in umetniškim društvom Konj je poklon velikemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 150. obletnici njegovega rojstva in se poglobljeno ukvarja s hrepenenjem, krivdo, vero ter družbeno neenakostjo.

Več kot 300 Slovencev iz 18-ih slovenskih društev na Hrvaškem se je v soboto zbralo na tradicionalnem srečanju. Dogodek je letos že enaindvajsetič pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo vodi Barbara Antolić Vupora. Vsako leto ga gosti drugo slovensko društvo, letos je organizacijo prevzel Triglav iz Karlovca. Srečanje je namenjeno povezovanju slovenske skupnosti na Hrvaškem, izmenjavi izkušenj ter ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete. Slavnostna govornica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, je poudarila pomen povezanosti slovenske skupnosti na Hrvaškem. Društvom je izrazila priznanje za njihovo dolgoletno in predano delo. Zagotovila je nadaljnjo podporo Urada pri njihovih prizadevanjih, vključevanju mladih ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Mlade je spodbudila, naj svojo povezanost z obema državama razumejo kot prednost in priložnost. Kljub zakonski zaščiti in zagotovljenim manjšinskim pravicam se število Slovencev na Hrvaškem zmanjšuje. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2021 na Hrvaškem živi 7729 Slovencev oziroma 0,2 odstotka prebivalstva. Leta 1991 jih je bilo skoraj trikrat toliko.