9. 8. 2018
VEČ ...|9. 8. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Izjemno bogat

Kako pomembna je miloščina, nam pove naslednja zgodba. O gospodu Tarfonu so govorili, da je bil izjemno bogat, a ni nič dajal ubogim. Nekoč …

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Izjemno bogat

Kako pomembna je miloščina, nam pove naslednja zgodba. O gospodu Tarfonu so govorili, da je bil izjemno bogat, a ni nič dajal ubogim. Nekoč …

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Alen Sallihović

spominživljenjepolitikaosamosvojitevvlasta sagadin

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraateizemduhovnostdružbadialog

Pogovor o

VEČ ... |
Silvestrski Pogovor o s sodelavci Radia Ognjišče – celosten pogled na leto 2025 in prihodnost

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

Silvestrski Pogovor o s sodelavci Radia Ognjišče – celosten pogled na leto 2025 in prihodnost

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenjecerkevdružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Marija Pisk: Korenine narodovega drevesa

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?

Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Marija Pisk: Korenine narodovega drevesa

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?

Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Marija Pisk

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Otok

VEČ ... |
V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ... |
Oddaja na terenu: Poljane nad Škofjo Loko

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Oddaja na terenu: Poljane nad Škofjo Loko

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič Jure Sešek Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Silvestrski Pogovor o s sodelavci Radia Ognjišče – celosten pogled na leto 2025 in prihodnost

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

Silvestrski Pogovor o s sodelavci Radia Ognjišče – celosten pogled na leto 2025 in prihodnost

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenjecerkevdružba