Is podcast Le eno je potrebno - 37. del Is podcast
Le eno je potrebno - 37. del

Mateja Subotičanec

knjiga Le eno je potrebno

4. 5. 2023
Le eno je potrebno - 37. del

Mateja Subotičanec

VEČ ...|4. 5. 2023
Le eno je potrebno - 37. del

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Radijski roman

VEČ ...|30. 11. 2023
Dragulj v pesku - 6. del

Dragulj v pesku - 6. del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 6. del
VEČ ...|30. 11. 2023
Dragulj v pesku - 6. del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|23. 11. 2023
Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

VEČ ...|23. 11. 2023
Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|16. 11. 2023
Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

VEČ ...|16. 11. 2023
Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|9. 11. 2023
Dragulj v pesku - 3. del

Dragulj v pesku - 3. del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 3. del
VEČ ...|9. 11. 2023
Dragulj v pesku - 3. del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|2. 11. 2023
Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

VEČ ...|2. 11. 2023
Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|26. 10. 2023
Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

VEČ ...|26. 10. 2023
Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|19. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

knjiga

Radijski roman

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

VEČ ...|19. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|12. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

knjiga

Radijski roman

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

VEČ ...|12. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 12. 2023
Martin Mavsar o prijavah poškodb pri delu v kmetijstvu in uveljavljanju bolniške

O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Martin Mavsar o prijavah poškodb pri delu v kmetijstvu in uveljavljanju bolniške

O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvopoškodbe

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo