Rožni venec
V devetdnevnici molimo za sprejemanje božje volje in zaupanje v božjo previdnost. Molitev rožnega venca je vodil bolniški župnik Anže Cunk, sodelovali so predstavniki Prenove v Duhu.
Rožni venec
V devetdnevnici molimo za sprejemanje božje volje in zaupanje v božjo previdnost. Molitev rožnega venca je vodil bolniški župnik Anže Cunk, sodelovali so predstavniki Prenove v Duhu.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom molimo za spoštovanje svetosti življenja.
Molitev rožnega venca je vodil kanonik in arhidiakon Franci Petrič, sodelovali pa so predstavniki skupin Družina in življenje.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom molimo za spoštovanje svetosti življenja.
Molitev rožnega venca je vodil kanonik in arhidiakon Franci Petrič, sodelovali pa so predstavniki skupin Družina in življenje.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, sodelovali pa so predstavniki Gibanja za otroke in družine.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, sodelovali pa so predstavniki Gibanja za otroke in družine.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, sodelovali so predstavniki Marijinega dela.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, sodelovali so predstavniki Marijinega dela.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil nadškof Stanislav Hočevar, sodelovali pa so člani Malteškega viteškega reda in Malteške pomoči.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil nadškof Stanislav Hočevar, sodelovali pa so člani Malteškega viteškega reda in Malteške pomoči.
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Kulturni utrinki
Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.