Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.
Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.
Radijska kateheza
V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.
Radijska kateheza
V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.
Radijska kateheza
Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.
Radijska kateheza
Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.
Radijska kateheza
Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.
Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.
Radijska kateheza
Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.
Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.
Radijska kateheza
Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja.
Radijska kateheza
Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja.
Radijska kateheza
Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju.
Radijska kateheza
Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju.
Radijska kateheza
Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.
Radijska kateheza
Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.
Radijska kateheza
Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici.
Radijska kateheza
Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici.
Radijska kateheza
V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.
Radijska kateheza
V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.
Radijska kateheza
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Beseda je zakon!
Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Slovencem po svetu in domovini
Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj.
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.