Gost je bil Slavko Rebec, duhovnik koprske škofije.

V tokratni katehezi za bolnike smo posebno pozornost namenili sv. maši, pripravi nanjo, sodelovanju in razlagi nekaterih mašnih delov. Posebna pozornost je bila namenjena besednemu bogoslužju in gregorijanskim mašam.

Tokrat smo šli v prva stoletja po Kristusu in skupaj z bratom Miranom Špeličem spoznavali življenje in delo Klemena Aleksandrijskega. 

Duhovnik Milan Knep je s pregledom najpomembnejših zgodovinskih dejstev od antike prek francoske revolucije do današnjih dni skušal poiskati odgovor na vprašanje, kdaj in zakaj se je srednjeveški krščanski kulturni model zlomil. Nakazal je smer, ki naj bi ji Cerkev in kristjani sledili, da bi našli odgovor na to, kaj je Cerkev in kaj je pravzaprav njeno poslanstvo.

V tokratni katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar govoril o tem, kaj nam prinaša notranji mir in tudi kaj nam ga jemlje. Posebej so bili poudarjeni trije stebri notranjega miru: velikonočni mir, kar sami naredimo za mir in pobožnost do Marije, ki nas umirja.

V tokratni katehezi smo pogledali v Origenov uvod v Visoko pesem. To je ljubezenska pesem, ki jo moremo brati na mnogo načinov. V duhovno branje nas je uvedel brat Jan Dominik Bogataj.

Prvi kristjani so se soočali z mnogimi izzivi, saj so bil razpeti med religiozne in kulturne navade tedanjega časa, ki so zelo podrobno določale način njihovega življenja, in novostjo, ki jo je prineslo življenje v Kristusu. Z dr. Maksimilijanom Matjažem smo se posvetili 8. poglavju Prvega pisma Korinčanom, ki govori o omejeni vrednosti spoznanja, moči ljubezni in odnosu kristjanov do malikovalskih praks. Smo pred podobnimi izzivi tudi danes?

Tokrat je bil naš sogovornik nadškof Marjan Turnšek. 

Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.

Ali družbena vprašanja zadevajo kristjana? Kaj pa politika? In če se ta spridi? Sodijo te teme v cerkveni prostor? Na ta in tem podobna vprašanja je odgovarjal nadškof Marjan Turnšek.

Generalni vikar koprske škofije je odgovore iskal v Katekizmu katoliške cerkev in lastnih izkušnjah. Sinoda vesoljne Cerkve govori o pogovarjanju v Cerkvi, ne najprej o dejavnostih znotraj nje, je poudaril sogovornik, in kot nas kot človek, duhovnik in nekoč tudi sam laik povabil, da se odzovemo klicu papeža, da bi skupaj prebudili nekoliko speče telo, katerega glava je Kristus. 

Bolezen je tudi priložnost, da se zavemo svojih meja, krhkosti, slabosti in negotovosti. Zato je koristen nasvet: »Kadar ne moreš odvzeti bolečin, prisluhni in molči.« 

V tokratni katehezi se še posebej spominjamo onkoloških bolnikov, bolnikov s psihičnimi boleznimi in zasvojenostmi, bolnikov s kroničnimi boleznimi in invalidi.

Ambrozij Milanski je zapisal: Velika je moč posta; gre namreč za boj, ki je tako čudovit, da je post zadovoljil celo Kristusa, in tako učinkovit, da je ljudi dvignil v nebesa.

S celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem smo nadaljevali z razlago sedmega poglavja Prvega pisma Korinčanom, v katerem apostol Pavel govori o zakonu, v katerem morda eden od zakoncev ni veren in zakaj to ne pomeni nujno nečesa slabega. Apostol tamkajšnje prebivalce spodbuja k temu, naj živijo svojo poklicanost v stanu, ki mu pripadajo. Kaj pa, če je nekdo suženj?

Poznate kakšno redovnico, redovnika? Jih srečujete na poti v službo? V katehezi zadnje februarske sobote smo s sestro Magdo Burger govorili o tej obliki služenja ljudem in Cerkvi. 

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

V oddaji smo se pogovarjali s škofom Maksimilijanom Matjažem. Kako razumeti apostola Pavla, ko v svojem prvem pismu Korinčanom daje napotke zakoncem, devicam in samskim o tem, kako naj živijo - in to ne le v družbi ampak celo v intimni sferi. Škof je razložil, zakaj in kako se apostol sploh dotika teh vprašanj. 

V tokratni katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na različna vprašanja. Najprej na tista, ki se navezujejo na vero in človekovo svobodno voljo na eni ter Božjo voljo na drugi strani. Dotaknili smo se tudi dogajanja s področja splava in LGBT ideologije v ZDA in Kanadi, pa tudi sinodalnega dogajanja, ki se zdi zgolj mrtva črka na papirju. 

Duhovnik Milan Knep nam je predstavil tretje poglavje Katekizma Katoliške Cerkve, ki ima naslov Človek odgovarja Bogu. Kaj je s tem mišljeno? Kaj pa, če nas bremenijo občutki osamljenosti, nemoči in domnevne nepriljubljenosti, ki nas povsem ohromijo in smo dolgočasni sebi in drugim. Kako naj človek naveže stik z Bogom, če nam je ta popoln tujec? Morda pa smo postali oholi in mislimo, da vse vemo, kot ve Bog. Kje tiči odgovor, kako postati ponižen? Morda z zavedanjem, da je vse minljivo in da ne vemo, kaj je po smrti. 

V tokratni katehezi se posvečamo Svetemu pismu; med drugim izveste konkretne nasvete za večjo domačnost s Svetim pismom.

Tokrat je celjki škof pojasnil, kaj pomeni biti Cerkev, kaj pomeni sinodalnost in na podlagi česa apostol Pavel sebe postavlja za predmet posnemanja, pa ob tem ni samovšečen. Dr. Makismilijan Matjaž predstavi tudi tri podobe, iz katerih kristjan lahko črpa svojo istovetnost: Božja njiva, Božja zgradba in Božji tempelj.

Ob koncu adventnega časa in začetku božičnega smo z redovnico sestro Magdo Burger govorili o pomenu praznovanja. V liturgiji z njegovo pomočjo podoživljamo skrivnost Jezusa Kristusa, učlovečenega Boga. Ne gre le za spominjanje in ne gre za ciklično ponavljanje istih dogodkov. V središču kateregakoli obreda, maše in celo celotnega liturgičnega leta je namreč Kristusova velikonočna skrivnost, ki določa vse dele obredja in tudi praznike same. Tudi Božič.

Naslov decembrske kateheze za bolnike je Angel bližine je vedno tu - dan za dnem nam je blizu, v tolažbo, pogum, srečo in pomoč v vsakdanjem prizadevanju za dobro. Tudi tokrat je bil z nami msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.

V oddaji smo se pogovarjali s celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem.
 

Mesec november se izteka. Zaključujemo cerkveno leto. Naše misli so že usmerjene v adventni čas. Kljub temu se bomo v tej radijski katehezi še enkrat ustavili ob temi, ki močno zaznamuje mesec november, to je smrt, krščanska smrt. Kako jo dojeti? Kako jo razložiti mlademu človeku? Kako v njej videti smisel? Na vprašanja je skušal odgovoriti duhovnik mons. Slavko Rebec.

V novembrski katehezi za bolnike o tem, kako si lahko s hvaležnostjo, veseljem in sprejemanjem presenečenj polepšamo življenje. Tudi tokrat je bil z nami msgr. Miro Šlibar.
 

Pogovarjali smo se s škofom Maksimilijanom Matjažem, spoznavali pa smo Prvo Pavlovo pismo Korinčanom. Tokrat smo si ogledali mesto Korint v času apostola in tamkajšnjo krščansko skupnost, ki se je soočala z razprtijami v lastnih vrstah. Kaj so oznanjali, da so ljudje govorili, da pripadajo eni Pavlu, drugi Kefu, tretji Apolu? Kako se je Pavel lotil cerkvene edinosti in kaj sporoča današnji Cerkvi, ki stopa na sinodalno pot.

Pogovarjali smo se z nadškofom Marjanom Turnškom. Govorili smo o tem, kako lahko sinodo živimo pri nas v Sloveniji in kaj to sploh konkretno pomeni. Ker je pred nami praznik Vseh svetih, pa smo ga povprašali tudi o vsebini praznika, pa zakaj je nevarno praznovati noč čarovnic in kako gleda na pobudo noč svetnikov, ki jo pripravljajo mladi na različnih koncih sveta.

Z nami  je bil Milan Knep, ki bo v studio pripeljal še Dostojevskega, pa tudi mislece, ki so si za življenjski cilj zadali nalogo razbliniti Kristusa kot mit ali zgolj zgodovinsko osebo.

Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljali smo, kako smo bolni in preizkušani skupaj z Jezusom in Marijo ob jagodah rožnega venca v pomoč misijonom in misijonarjem.

Slišali boste Fatimsko zgodbo, ki govori o Marijinih prikazovanjih trem otrokom v letu 1917.

Tokrat smo v radijski katehezi spregovorili o duhovnosti, tradiciji cerkve ter božji besedi. Vabljeni k poslušanju.

Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi. 

Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.

V radijski katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem. Z angeli smo »peli« hvalnico Troedinemu Bogu in občutili spremstvo v našem življenju. 

V Fiilokaliji najdemo tudi delo Marka Asketa, ki odrine na globoko in premišljuje o motivaciji naših dejanj.

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Oddaja je bila posvečena Mariji, obenem pa smo spoznali tudi svetnika sv. Roka in sv. Moniko ter blaženega Carla Acutisa.

Z nami je bil frančiškan Jan Dominik Bogataj, ki je predstavil Avguštinov pogled na molitev Očenaš.

Radijska kateheza je imela tokrat naslov »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«, kot je Jezusa vprašal učitelj postave. Z nami so bili voditelji Delavnic molitve in življenja, brat Štefan Kožuh, Zvonko Erce in brat Primož Kovač.

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

Julijska kateheza je ob pobudi papeža Frančiška, da v Cerkvi 25. julija obhajamo svetovni dan starejših in starih staršev - letos pod geslom Jaz sem s teboj vse dni - posvečena prav njim. V katehezi je preplet osebnih pričevanj in predstavitev štirih starejših svetopisemskih oseb: Zaharije, Elizabete, Simenona in Ane.

Radijski katehezi, v kateri smo se učili, kako ljubiti, kot je ljubil Jezus - tudi osebo, s katero smo morda v navzkrižju. Nanjo bomo skušali pogledati z očmi Božjega sina, pa tudi na druge težke položaje, v katerih smo se morda znašli. Molili smo z voditeljicama Delavnic molitve in življenja Lidijo Slemešek in Anjo Zeme.

Ljudje posvečujemo predmete, čas, ljudi. Junij je običajno čas mašniških posvečenj. In kako gresta skupaj Božja svetost in duhovnikova grešnost? Je kaj drugače, ko gre za laike? Kako poteka obred posvečenja? Kaj pa je posvečena samskost, o kateri se danes veliko govori? O vsem tem smo govorili s sestro Magdo Burger.