Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.
Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.
Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.
Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.
Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.
Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
Pevci zapojte, godci zagodte
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.
Spoznanje več, predsodek manj
18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.
Kulturni utrinki
V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture so na dvorcu Vogrsko odprli razstavo etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja. V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Pavle Car pa je predstavil svojo monografijo o Juriju Vegi.
Ni meje za dobre ideje
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Svetovalnica
Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?
Duhovna misel
Ameriška raziskovalna odprava je grenlandskega Eskima za nagrado za njegovo požrtvovalno delo odpeljala v New York ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.