Naklanske ropotule

Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.

Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

19. 6. 2023
Naklanske ropotule

Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.

Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|19. 6. 2023
Naklanske ropotule

Naklanske ropotule so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo. So tretja generacija mladih pevk; v sestavi Pavla Poklukar, Julija Jelenc, Urša Jelenc, Neža Jelenc, Žana Lunar, Eva Eržen in Laura Falle pa delujejo dobro leto. Spodbudno domače, društveno in šolsko okolje ter zavzeti mentorici Adriana Gáberščik in Špela Eržen skrbijo, da ima ljudska pesem pri mladih pevkah posebno mesto.

Naklanske ropotule so pele v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 4. 2025
Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 4. 2025
Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 4. 2025
Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

VEČ ...|14. 4. 2025
Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 4. 2025
Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

VEČ ...|7. 4. 2025
Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 3. 2025
Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

VEČ ...|17. 3. 2025
Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 3. 2025
Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 3. 2025
Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 3. 2025
Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

VEČ ...|3. 3. 2025
Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|19. 4. 2025
Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Alen Salihovič

politika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2025
Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Naš gost

VEČ ...|19. 4. 2025
Vikar Bogdan Vidmar

Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.

Vikar Bogdan Vidmar

Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2025
Razstava etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja in razstava 1495 dni

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture so na dvorcu Vogrsko odprli razstavo etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja. V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Pavle Car pa je predstavil svojo monografijo o Juriju Vegi.

Razstava etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja in razstava 1495 dni

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture so na dvorcu Vogrsko odprli razstavo etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja. V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Pavle Car pa je predstavil svojo monografijo o Juriju Vegi.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2025
Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

Blaž Lesnik

zdravjeTrepetlikaParkinsonova bolezensvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2025
Pripovedovalec nove resnice

Ameriška raziskovalna odprava je grenlandskega Eskima za nagrado za njegovo požrtvovalno delo odpeljala v New York ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pripovedovalec nove resnice

Ameriška raziskovalna odprava je grenlandskega Eskima za nagrado za njegovo požrtvovalno delo odpeljala v New York ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost