Ofirovci in koledniki iz Laškega

Olga Hújdec, Ana Pavčnik, Rudi Pavčnik, Franc Múlej, Franc Ulaga, Mártin Selič in Válentin Deželak se družijo v skupini Ofirovci in koledniki iz Laškega. Veselju do petja in igranja se v organizirani obliki predajajo že več kot 15 let. Obudili so novoletno koledovanje in običaj godovanja, ki mu po domače pravijo ofiranje. Ofirovce in kolednike iz Laškega smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

9. 5. 2022
Ofirovci in koledniki iz Laškega

Olga Hújdec, Ana Pavčnik, Rudi Pavčnik, Franc Múlej, Franc Ulaga, Mártin Selič in Válentin Deželak se družijo v skupini Ofirovci in koledniki iz Laškega. Veselju do petja in igranja se v organizirani obliki predajajo že več kot 15 let. Obudili so novoletno koledovanje in običaj godovanja, ki mu po domače pravijo ofiranje. Ofirovce in kolednike iz Laškega smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|9. 5. 2022
Ofirovci in koledniki iz Laškega

Olga Hújdec, Ana Pavčnik, Rudi Pavčnik, Franc Múlej, Franc Ulaga, Mártin Selič in Válentin Deželak se družijo v skupini Ofirovci in koledniki iz Laškega. Veselju do petja in igranja se v organizirani obliki predajajo že več kot 15 let. Obudili so novoletno koledovanje in običaj godovanja, ki mu po domače pravijo ofiranje. Ofirovce in kolednike iz Laškega smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 5. 2023
Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 5. 2023
Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 5. 2023
Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

VEČ ...|22. 5. 2023
Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 5. 2023
Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

VEČ ...|15. 5. 2023
Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 5. 2023
Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

VEČ ...|8. 5. 2023
Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 5. 2023
Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

VEČ ...|1. 5. 2023
Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 4. 2023
Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 4. 2023
Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 4. 2023
Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

VEČ ...|17. 4. 2023
Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 4. 2023
Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

VEČ ...|10. 4. 2023
Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 5. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. maj 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. maj 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Od slike do besede

VEČ ...|30. 5. 2023
In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

Mateja Subotičanec

spominkulturavzgoja

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 5. 2023
Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

Marjan Bunič

odnosidružbapogovorduhovnostkomunikacijaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 5. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 5. 2023
Angel obletnic

Ko sem bil mlad jih niti nisem opazil. Preskakoval sem jih in jih celo namerno …

Angel obletnic

Ko sem bil mlad jih niti nisem opazil. Preskakoval sem jih in jih celo namerno …

Gregor Čušin

duhovnost