Okol po svetu rajžamo

Ko se staro leto poslovi, se radi ozremo nazaj in spomnimo na minule dogodke. Kaj se je v ponedeljkovem ciklu »vrtelo«, kam smo šli iskat ljudske pesmi in viže. Ne bo časa za vse spomine, saj smo pripravili kar 51 enournih oddaj, pa vendarle, nekaj pogledov nazaj je ponovno dokazalo, kako živa in prav nič zaprašena je naša oddaja, v kateri pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ko jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

10. 1. 2022
Okol po svetu rajžamo

Ko se staro leto poslovi, se radi ozremo nazaj in spomnimo na minule dogodke. Kaj se je v ponedeljkovem ciklu »vrtelo«, kam smo šli iskat ljudske pesmi in viže. Ne bo časa za vse spomine, saj smo pripravili kar 51 enournih oddaj, pa vendarle, nekaj pogledov nazaj je ponovno dokazalo, kako živa in prav nič zaprašena je naša oddaja, v kateri pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ko jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|10. 1. 2022
Okol po svetu rajžamo

Ko se staro leto poslovi, se radi ozremo nazaj in spomnimo na minule dogodke. Kaj se je v ponedeljkovem ciklu »vrtelo«, kam smo šli iskat ljudske pesmi in viže. Ne bo časa za vse spomine, saj smo pripravili kar 51 enournih oddaj, pa vendarle, nekaj pogledov nazaj je ponovno dokazalo, kako živa in prav nič zaprašena je naša oddaja, v kateri pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ko jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 3. 2023
Kok je Marija vesela bla, ko je gor v svete nebese šla

Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon. 

Kok je Marija vesela bla, ko je gor v svete nebese šla

Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kok je Marija vesela bla, ko je gor v svete nebese šla

Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon. 

VEČ ...|27. 3. 2023
Kok je Marija vesela bla, ko je gor v svete nebese šla

Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 3. 2023
Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 3. 2023
Pomlad je res vesela, ko vse se ozeleni

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Pomlad je res vesela, ko vse se ozeleni

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pomlad je res vesela, ko vse se ozeleni

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|13. 3. 2023
Pomlad je res vesela, ko vse se ozeleni

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 3. 2023
Po vrt špancirala, je rožce nabirala

Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.

Po vrt špancirala, je rožce nabirala

Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Po vrt špancirala, je rožce nabirala

Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.

VEČ ...|6. 3. 2023
Po vrt špancirala, je rožce nabirala

Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 2. 2023
50 let Ljudskih pevk FD Markovci

Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi. 

50 let Ljudskih pevk FD Markovci

Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

50 let Ljudskih pevk FD Markovci

Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi. 

VEČ ...|27. 2. 2023
50 let Ljudskih pevk FD Markovci

Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 2. 2023
Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

VEČ ...|20. 2. 2023
Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 2. 2023
Dobrodošli v Rožanski kavarni

Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.

Dobrodošli v Rožanski kavarni

Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Dobrodošli v Rožanski kavarni

Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.

VEČ ...|13. 2. 2023
Dobrodošli v Rožanski kavarni

Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 2. 2023
Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|6. 2. 2023
Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2023
Pogovor o temi drugega misijonskega dne: Kaj more storiti pravični

Prva radijska Svetovalnica v času letošnjega misijona je gostila pisatelja, urednika in duhovnika mag. Branka Cestnika, ki je tudi iskan ljudski misijonar. Prav pred kratkim je imel misijon v župniji Prihova in z nami je delil izkušnje s terena ob geslu današnjega dne. 

Pogovor o temi drugega misijonskega dne: Kaj more storiti pravični

Prva radijska Svetovalnica v času letošnjega misijona je gostila pisatelja, urednika in duhovnika mag. Branka Cestnika, ki je tudi iskan ljudski misijonar. Prav pred kratkim je imel misijon v župniji Prihova in z nami je delil izkušnje s terena ob geslu današnjega dne. 

Jože Bartolj

svetovanje

Radijski misijon 2023

VEČ ...|28. 3. 2023
2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2023
In še vedno smo prepričani, da smo boljši kakor farizeji

Tedaj je rekel možu: “Iztegni roko!” Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili (Matejev evangelij 12, 13-14).

In še vedno smo prepričani, da smo boljši kakor farizeji

Tedaj je rekel možu: “Iztegni roko!” Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili (Matejev evangelij 12, 13-14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Radijski misijon 2023

VEČ ...|28. 3. 2023
2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 3. 2023
Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2023
Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPavle Jakop

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika